Plenković in HDZ ostajata trdno v sedlu

Boris Jaušovec, 5.7.2020
Reuters

Čeprav so predvolilne ankete napovedovale boj do zadnjega diha, so vzporedne volitve pokazale, da je HDZ pometla z najhujšo konkurentko SDP in njeno levosredinsko koalicijo Restart.

Volilni štabi hrvaških političnih strank so po zaprtju volišč ob 19. uri in ob prvih izidih vzporednih volitev, ki so jih objavile tri televizije z nacionalno koncesijo, ostali zadržani in hladni. Seveda, ko pa spričo epidemije koronavirusa, ki se spet krepi, v njih ni bilo veliko strankarskih prvakov, sploh pa ne članstva in simpatizerjev, kvečjemu novinarji, ki so nas v toplem zagrebškem večeru namestili na trge pred poslopji s sedeži strank.

Nič od obljubljene tesne bitke med HDZ in SDP.

Andreju Plenkoviću (HDZ) se obeta nov premierski mandat.

Volilna udeležba je bila nekoliko nižja kot pred štirimi leti.

Na vseh voliščih so veljali strogi protikoronski ukrepi.

HDZ daleč spredaj

Vzporedni izidi okoli 20. ure so na podlagi 25 tisoč anket na 400 od 6500 volišč pokazali, da naj bi vladajoča konservativna stranka HDZ s premierom Andrejem Plenkovićem na čelu v desetem sklicu sabora po osamosvojitvi dobila 62 poslanskih mest. S tem bo krepko prehitela izzivalko, levosredinsko SDP Davorja Bernardića, ki vodi koalicijo Restart. Slednja naj bi v 151-članskem parlamentu dobila le 43 mandatov. Sledi desničarsko Domovinsko gibanje Miroslava Škora s 14 mandati, desno konservativni Most Boža Petrova predvidoma dobi devet poslancev, levo-zelena koalicija Zmoremo Tomislava Tomaševića pa osem. V sabor se bosta uvrstili še liberalna Stranka z imenom in priimkom (Strip) s tremi poslanci in HNS z enim. Diaspora bo prispevala tri poslance, kjer bosta vsaj dva poslanca iz HDZ. Manjšine jih prispevajo osem. Plenkoviću se torej obeta še en štiriletni mandat, saj se govori, da mu bo v vlado kljub osebnim animozitetam uspelo pritegniti Domovinsko gibanje in verjetno še tri manjšinske poslance. Tedaj bi imel v parlamentu udobno večino 81 poslanskih podpornikov, potrebnih pa je jih vsaj 76.

Ko so objavili prve izide, smo bili v volilnem štabu Restarta. Novinarjem je spregovorila evropska poslanka SDP Biljana Borzan: "Če bi jaz kot predsednica stranke doživela tako slabe izide, bi odstopila. Toda mi nismo mrhovinarska stranka, zato predsednika Bernardića ne pozivam k odstopu. Treba bo počakati na uradne volilne izide. Če bo ostalo pri tem, bo to resen opomin našemu strankarskemu vodstvu, ki se bo moralo vprašati, kaj je počelo v volilni kampanji narobe. Šele po tej analizi bo treba potegniti konsekvence." Ko smo jo novinarji vprašali, ali je čas za prvo predsednico v SDP, se je odgovoru izognila, češ da je morda Bernardić vseeno perspektiven kader za prihodnost stranke.
image
EPA Davor Bernardić je sanjal o premierskem položaju, zdaj se lahko zgodi, da bo moral odstopiti s čela SDP.

Vladajočim se je račun izšel

Kljub epidemiji koronavirusne bolezni so torej na Hrvaškem nekoliko pohiteli z rednimi parlamentarnimi volitvami. Te bi sicer v rednem času lahko bile šele novembra ali celo decembra letos. Razlog je, da sta HDZ in premier Plenković na začetku leta računala, da bosta na volitvah v začetku julija še kapitalizirala prvo polletno predsedovanje Hrvaške Evropski uniji. Nato je udarila koronakriza in v HDZ so se bali, da se bo njihov račun skazil. Kajti vsaj po javnomnenjskih anketah tik pred volitvami sodeč, naj bi jih bila koalicija Restart z SDP, iz katere izhaja tudi tudi zmagovalec predsedniških volitev z začetka leta Zoran Milanović, že dohitela. A to je bil očitno račun brez krčmarja. Plenkoviću se je izteklo veliko bolje, kakor je sam računal. Pred volitvami je menil, da bo imel sicer 62 poslancev, a v to številko ni vštel še volitev v diaspori. Zavoljo epidemije bo turistična sezona na Hrvaškem letos katastrofalna. Kar 24 odstotkov hrvaškega BDP je odvisnega od turizma. Če bi Plenković čakal na jesen, bi ga gotovo zadela pogubna gospodarska kriza.

Volili tudi ljudje v samoizolaciji
Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, so na Hrvaškem na dan volitev imeli 57 novih okužb s koronavirusom, od začetka epidemije marca pa skupno 3151. Umrlo je 113 ljudi, 93 bolnikov je hospitaliziranih, od tega so štirje priključeni na ventilator. V samoizolaciji je trenutno na Hrvaškem 4801 človek. Ti so lahko glasovali, če jim je glasovnico izpolnila zaupanja vredna oseba, člani volilne komisije pa so volilni listič prevzeli pred njihovimi domovi.

Na voliščih, vsaj v Zagrebu, so se strogo držali vseh priporočenih in zaukazanih higienskih ukrepov. Volivci so vstopali posamezno. Takoj pri vhodu jim je sodelavka volilne komisije ponudila zaščitno masko, če je niso že imeli na obrazu, kot smo videli na volišču v osnovni šoli v Središću v Novem Zagrebu, ki spada v šesto volilno enoto. Tudi pisalo za zaokrožanje kandidatnih list je večina imela s seboj, so pa ga lahko še dobili na volišču v velikem, prostornem razredu. Pred oddajo volilnega lističa in po njej so si volivci dezinficirali roke. Teklo je gladko. Morda tudi zato, ker je bila udeležba na volitvah nekoliko nižja kakor pred štirimi leti, čeprav se zdi, da je bila vsaj v hrvaški prestolnici višja kot leta 2016.
image
EPA Zaščitne maske, vizirji in rokavice. Tako je bilo na enem izmed zagrebških volišč.

Volilna udeležba nižja

Na hrvaške parlamentarne volitev je bilo povabljenih več kot 3,8 milijona volivcev. Do 16.30 se jih je udeležilo milijon in 150 tisoč oziroma 34,04 odstotka. Pred štirimi leti nekaj več, namreč 37,2 odstotka. No, v prvi volilni enoti, ki zajema največji del prestolnice, je bila včeraj popoldne volilna udeležba višja od povprečja oziroma 37,67-odstotna. Zanimivo je, da je Zagreb razdeljen med štiri volilne enote. To pa zato, da se v skladu s tukajšnjim ljudskim izrekom "kjer se konča asfalt, se začne HDZ" ne bi videlo, da HDZ nikoli ne zmaga ne v prestolnici in ne v drugih večjih mestih, kot sta tudi Reka ali Osijek. Povejmo še, da večjih kršitev volilnega molka ali nepravilnosti na voliščih ni bilo.

Se pa je na Braču zgodilo, da je zmanjkalo glasovalnih lističev. Razlog naj bi bil ta, da so hrvaški turisti na tem dalmatinskem otoku s potrdilom volili zunaj kraja svojega prebivališča. Kot je poročal Jutarnji list, naj bi bili težavo kmalu rešili. Kljub temu naj bi bila volišča na otoku ostala odprta tudi po zaprtju volišč ob 19. uri, da bi prav vsi, ki želijo, oddali svoj glas.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku