Plamenke na vrtu pričarajo podeželsko vzdušje s pridihom divjine

Matic Sever, 23.7.2020

Flokse so sadile že generacije pred nami, zato pri mnogih vzbujajo lepe spomine na mladost in na marljive roke naših prednikov.

Plamenke poznajo nekateri zgolj pod imenom floksi, to ime izvira iz znanstvenega Phlox. V grobem jih ločimo na pomladne blazinaste in poletne višje lataste plamenke. Tokrat bo beseda tekla o slednjih, ki so primerne za bujne poletne gredice. Ker so jih sadile že generacije pred nami, pri mnogih vzbujajo lepe spomine na mladost in na marljive roke naših prednikov.

To so enostavne zelnate trajnice, ki jih gojimo v različnih vrtnih tleh, izogibamo se le zamočenim in izjemno suhim tlom. Splača se pobrskati za proti pepelasti plesni odpornimi sortami. Nekateri sicer s plesnijo nimajo težav, na določenih vrtovih pa zaradi specifičnih razmer povzroča preglavice.

image
Lataste plamenke, zasajene v skupine

Lataste plamenke ne cvetijo zelo dolgo, jim pa lahko cvetenje malce podaljšamo, če hitro odrežemo vrhnji del z odcvetelim socvetjem. S tem ukrepom spodbudimo razvoj stranskih, malce skromnejših poganjkov na vrhu stebla, ki razvijejo vsak še po nekaj cvetov. Socvetja latastih plamenk so večinoma dokaj gosta in delujejo precej težko. V bližino jim torej posadimo rastline z rahlimi socvetji, drobnimi cvetovi ali zelo drugače oblikovanimi velikimi cvetovi, kot so maslenice, ameriški slamniki, rudbekije. Poganjki in listi niso nič posebnega, izjema so pisanolistne sorte in pa sorte s temnimi mladimi listi in stebli. Tudi v suhi obliki oziroma v obdobju po cvetenju ne premorejo omembe vrednih estetskih kvalitet. Ker so bile prisotne v starih kmečkih vrtovih, avtomatično s prisotnostjo v vrtu prinašajo duh podeželja, romantičnosti in nostalgije.

image
Plamenke v vrtu prinašajo duh podeželja, romantičnosti in nostalgije.

Kombinacije z zelišči

Ker je bilo osnov o plamenkah zapisanih že več kot dovolj, si raje poglejmo nekaj primerov kombinacij.

Kot rastlina podeželskih vrtov in "gartlcev", torej kmečkih zelenjavnih vrtov, je smiselno, da jih tudi v novodobnih zasnovah zelenjavnih vrtov vsaj na obrobju umeščamo med zelišča. Vinska rutica (Ruta graveolens) ima lepe deljene modrikasto zelene liste, kar je lahko lepa podlaga za rožnate in modrovijolične cvetove plamenk. Poleti, ko obe vrsti zacvetita, pa podobo še dodatno popestrijo in malce poživijo rumenkasti cvetovi rutice. Ti so dovolj drobni, da je razlika med njimi in gostimi večjimi socvetji plamenk očitna, in tako kombinacija deluje dobro. Ta dvojica pa kar kliče po uporabi večjih listov v njuno neposredno bližino.

Enoten oblak cvetov

Znova in znova sem malce presenečen, kako dobro se rjavkasti odtenki ujamejo z različnimi barvami. Velika odmirajoča okrogla socvetja lukov so odlična izbira v kombinaciji s svetlo rožnatimi plamenkami. Luki dominirajo z obliko, plamenke z barvo. Sami po sebi bi bili dolgočasni, zato je dobrodošlo, da posežemo še s kakšno partnerico. Uporabimo lahko še modrovijolične kadulje (Salvia nemorosa).

image
Splača se pobrskati za proti pepelasti plesni odpornimi sortami.

Kadar lataste plamenke zasadimo v skupine, je njihov učinek nekoliko bolj "težak", saj tvorijo večji sklop gostih socvetij, ki bi ga lahko opisali tudi kot enoten oblak cvetov. Za dinamiko v zasaditvi poskrbijo pokončne rastline, saj so te po obliki najbolj kontrastne skoraj horizontalnemu videzu skupin socvetij plamenk. Tako lahko v soseščino posadimo rastline z elegantnimi ozkimi temnejšimi rožnatimi socvetji, kakršna najdemo pri dresni (Persicaria amplexicaulis).

Nekatere sorte latastih plamenk se dobro približajo modri. To so sicer še vedno vijolični cvetovi, ki pa v določeni dnevni svetlobi, še posebno pozno popoldne in ob večerih, žarijo v bolj modrem odtenku. Gre za hladno, a močno barvo, ki jo lahko primerno uravnotežimo s katero od številnih sort dresni, učinkovite so tako svetle kot bolj močne rdečkaste sorte.

Podeželsko vzdušje s pridihom divjine

Z domišljenim izborom rastlin prav vsako posamezno v gredici povzdignemo na drugo, boljšo raven. Če ima glavno vlogo pastelno rožnata plamenka, ta zaradi svetle barve dokaj velikih socvetij lahko najbolj izstopa. Če želimo ustvariti pravo podeželsko vzdušje z že malce divjinskega pridiha, dodamo na primer bordo rdeče, rdečevijolične in rjavordeče v socvetjih strašnice, monarde, od trav pa bo lep dodatek okrasno proso (Panicum virgatum). Posebno tenkočutno kombinacijo zaokroži in jo naredi še bolj sproščeno kakšna belocvetna pijavčnica (Lysimachia ephemerum), ki ozka pokončna socvetja razvije na višini do 80 centimetrov, vse od junija do septembra. Za piko na i dodamo še čipkaste kobule komarčka (Foeniculum vulgare).

image
Za dinamiko v zasaditvi poskrbijo pokončne rastline.

Od zanimivih in morda preredko sajenih partneric plamenkam so še veronikastrum (Veronicastrum virginicum), trajni sporiš ali trajna visoka verbena (Verbena bonariensis), modri ali beli bodoglavci (Echinops sp.), različna socvetja oslada (Filipendula sp.) in druge.

Anketa

Na katerem področju najpogosteje ustvarjate z rokami?

Sudoku