Padci pri starejših: Največje tveganje predstavlja domače okolje, kjer se počutimo varno

Urška Kereži, 10.2.2020
Sašo Bizjak

Zaradi padcev v stanovanjih vsako leto umre več ljudi kot zaradi avtomobilskih nesreč. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so zagotovo neizogibne starostne spremembe, težave z gibljivostjo telesa in kronične zdravstvene težave.

V Sloveniji so padci pri starejših od 64 let daleč največji problem, saj so vzrok za kar 44 odstotkov smrti in 75 odstotkov vseh hospitalizacij, ki niso povezane s kroničnimi boleznimi. Poškodbe so težje kot pri mladih in se slabše zdravijo, pogosti posledici sta invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. Statistični podatki še kažejo, da kar enkrat letno pade od 30 do 40 odstotkov starostnikov, 15 odstotkov celo najmanj dvakrat letno. Ob tem se resno poškodujejo, ker so doma pogosto sami in ne morejo vstati, so tudi v smrtni nevarnosti. Posledično je smrtnost najvišja prav pri padcih doma.

Zaradi padcev v stanovanjih vsako leto umre več ljudi kot zaradi avtomobilskih nesreč.

Dejavniki tveganja

Vzrokov je nedvomno veliko in se medsebojno prepletajo. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so zagotovo neizogibne starostne spremembe, kot so slabši vid in sluh, prejšnji padci, težave z gibanjem in kognitivne težave, kronične bolezni, jemanje zdravil ter posebnosti določenega življenjskega okolja. ​A dobro vemo, da se lahko kronološka in biološka starost danes, bolj kot kdaj prej, razlikujeta. Če so nekateri starostniki še pri 70 letih fizično zelo aktivni, se drugi borijo s kroničnimi boleznimi in so odvisni od pomoči drugih.

Ranljivejši za padce in poškodbe so tisti, ki se premalo gibljejo in zanemarjajo gibalne sposobnosti, se večinoma zadržujejo v stanovanjih, skoraj nič niso na svežem zraku, živijo v neurejenem in letom neprilagojenem stanovanju, jedo enolično hrano z malo ali nič zelenjave, so neprimerno obuti ali oblečeni, preveč kadijo, pijejo preveč alkohola, so slabokrvni in imajo oslabljene mišice, boleče sklepe, osteoporozo. Prav tako so k padcem nagnjeni vsi, ki imajo različne kronične bolezni ali stanja, ki vplivajo na gibljivost in ravnotežje, imajo nereden utrip srca, zvišan ali znižan krvni tlak, so iz različnih razlogov podvrženi vrtoglavicam, jemljejo veliko zdravil, med njimi pripravke za pomirjanje in uspavala, slabo slišijo in vidijo, so nesrečni, osamljeni in depresivni. A velike izpostavljenosti nevarnostim se morajo zavedati tudi zelo aktivni ljudje, saj nekatere aktivnosti, denimo obiranje sadnega drevja in kolesarjenje, dokazano povečujejo tveganje.

Med mitom in resničnostjo
V Sloveniji vsako leto zaradi poškodb pri padcu umre 100 moških in 140 žensk, starejših od 64 let.
Ženske zaradi različnih razlogov padajo več kot moški.
Prevladujejo poškodbe kolka, stegna (najpogosteje zlom stegnenice) in glave.
Ljudje se najpogosteje spotaknejo ali jim zdrsne med hojo oziroma prenašanjem stvari, sledijo padci po stopnicah in s postelje.
Bi zmogli po šestdesetem letu na eni nogi stati pol minute? To je povprečje.
 

Mišično-skeletne bolezni

Osteoartroza prizadene večino populacije nad 60. letom in je ena najpogostejših ortopedskih bolezni. Zanjo so značilni izginevanje sklepnega hrustanca, osteoskleroza (zgostitev kosti) in tvorba kostnih izrastkov na robovih sklepnih površin, povečano izločanje sinovialne sklepne tekočine, pojavita se deformacija sklepa in omejena gibljivost. Hrustanec nima niti krvnih žil niti živčnih končičev, delci odmrlega hrustanca pa dražijo sklepno ovojnico in povzročijo njeno vnetje. In ker je sklepna ovojnica bogato oživčena struktura, to povzroča močne bolečine in skupek opisanih simptomov lahko hitro pripelje do padca.

Tudi artritis povzroča zmanjšan obseg gibanja, bolečine in šibkost v mišicah in sklepih, prispeva k nestabilnosti ali bolečini, kar lahko ob gibanju privede do padca. Ukrivljena drža pri osteoporozi pa premakne še center telesa bliže mejam stabilnosti.

Posebej previdno:
• ob kroničnih boleznih, ki povečajo pešanje mišičnih funkcij in sklepov, vida, nadzora sfinktrov, ravnotežja, hoje in spoznavnih sposobnosti;
• ob vplivu alkohola in zdravil (antidepresivov, antipsihotikov, antihipertenzivov) zaradi povzročanja sedacije, upada spoznavnih sposobnosti, ortostatske hipotenzije (hitro znižanje krvnega tlaka ob vstajanju), inkontinence, ataksije, ekstrapiramidnih stranskih učinkov in mišične oslabelosti;
• ob zunanjih dejavnikih v okolju, kot so mokra ali neravna tla, stopnice, preproge, slaba razsvetljava, domače živali, neprimerna obutev in vožnja stoje v mestnih avtobusih.

Strah

Strah, sicer pogosteje prisoten pri ženskah kot pri moških, je prav tako pomemben dejavnik tveganja, saj povzroča izogibanje dnevnim dejavnostim, zmanjša socializacijo ter slabša gibljivost in držo. Če se veliko gibljemo - priporočljivi so predvsem sprehodi v naravi -, imamo boljše ravnotežje, hkrati pa omilimo izgubo mišične mase in posledično slabšo mišično zmogljivost, ki progresivno naraščata z leti.

Glede na to, da imajo ženske že sicer manjšo mišično moč na telesno maso kot moški, starost veliko prej prizadene njihovo sposobnost obdržanja ravnotežja v nevarnih pogojih, kar delno razloži dejstvo, da je pri ženskah večja pojavnost padcev kot pri moških.

Telesna vadba in rekreacija zmanjšujeta tveganje za padce

Vadba za ravnotežje

Aktivnosti, kot so hoja, vodene vadbe pod nadzorom strokovnega osebja, taj či in ples, izboljšajo mišično moč, vzdržljivost, koordinacijo in fleksibilnost. V zadnjem času se je uveljavila tudi vadba na mehki podlagi, ki spada v sklop senzomotorične vadbe in jo imenujejo proprioceptivna ter je sestavni del usmerjene vadbe. Strokovnjaki se strinjajo, da je tak način vadbe učinkovit pri preprečevanju ponavljajočih se poškodb, pri starejših pa omenjena senzorična specifična vadba zmanjša vpliv mehanske destabilizacije med stojo in izboljša medmišično koordinacijo.

image
Profimedia Ustrezne vadbe za ravnotežje

Kako oceniti ravnotežje

Test stoje na eni nogi. Ta test meri statično stabilnost telesa (stabilnost v frontalni ravnini). Je povsem enostaven, le stati je treba na eni nogi in meriti čas do trenutka, ko ravnotežja na eni nogi ne morete več zadrževati. To je treba ponoviti tudi z drugo nogo. V spodnji tabeli so povprečni časi za vsako starostno skupino, povzeti po metaanalizi avtorja Bohannona (2006).

Med 60. in 69. letom: povprečno 27 sekund stoje na eni nogi.

Med 70. in 79. letom: povprečno 17 sekund.

Med 80. in 89. letom: povprečno 8,5 sekunde.

Anketa

Koliko ur dnevno posvetite gibanju?

Sudoku