Oskrba na domu: Potreb vse več, ustreznega kadra in storitev premalo

P.K., 12.6.2019
Profimedia

Stroka iz teorije in prakse dolgotrajne oskrbe se je na okrogli mizi srečala s starostniki, ki koristijo storitve oskrbe na domu. Ljudje prvenstveno potrebujejo socialni stik, ki je poleg vseh drugih opravil v obsegu pomoči na domu res bistvenega pomena, sta se strinjali obe strani. Rešitev? Stroka pravi, da je potreben razvoj oskrbe na domu.

Pri razpravah o dolgotrajni oskrbi je treba govoriti tudi o deinstitucionalizaciji, je pozval redni profesor Vito Flaker s fakultete za socialno delo, kjer je v organizaciji Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana potekala okrogla miza na temo Potrebe starejših ljudi na domu - povezovanje storitev socialnega in zdravstvenega varstva. "Imamo dolgotrajno oskrbo, nimamo pa sistema dolgotrajne oskrbe," je poudaril in dodal: "Ljudje imajo pravico živeti v skupnosti in ni treba, da živijo v nekih posebnih prostorih. Tisto, kar starostnikom ponujajo domovi za starejše in ostale institucije ni nič takšnega, kar človek ne bi mogel dobiti doma, z izjemo bolnišnične oskrbe. Torej, bivanje izven svojega doma ni niti etično". V okviru oskrbe na domu je zdaj na voljo že veliko storitev, ki pa jih je treba še razvijati, je še izpostavil.

Prvenstveno potrebujejo socialni stik, poleg vseh drugih opravil, je to res bistvenega pomena

Osebna izkušnja: "Premalo srca, kulture, etike, izkušenj"

Štefanija Žalec je ena od udeleženk okrogle mize, ki je izpostavila svojo izkušnjo z negovalkami, ki na domu pomagajo oskrbovati njenega dementnega moža. "Šest let že uporabljam usluge, o katerih so ljudje premalo obveščeni. Sama sem slučajno v bolnišnici izvedela, da obstaja Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Opažam, da so nekatere oskrbovalke premalo izobražene. Ne rečem, delo je težko. Sama z možem veliko delam, ker so ga že trikrat odpisali. Skupaj pojeva, rešujeva križanke, nudim mu vse, kar je potrebno. Vendar opažam, da je premalo spoštovanja s strani negovalk. Enkrat vstopim v sobo in zagledam negovalko, ki briše vodo po tleh z isto brisačo, kot umiva po obrazu mojega moža. Starejše so veliko bolj usposobljene, pri mlajših ni srca. To je moja izkušnja," je povedala po razpravi stroke o tem, ali so storitve socialnega in zdravstvenega varstva dovolj dobro prilagojene starejšim, ki želijo jesen svojega življenja preživeti v svojem domu in ne v instituciji.

image
Petra Košič Ljudje prvenstveno potrebujejo socialni stik, ki je poleg vseh drugih opravil v obsegu pomoči na domu res bistvenega pomena, so se strinjali udeleženci srečanja na fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

Kaj je oskrba na domu in komu pripada?

Namen socialne oskrbe je predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenost in socialne izključenosti ter razbremenitev svojcev. Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Pomoč družini na domu, ki je v Zakonu o socialnem varstvu opredeljena kot ena izmed socialnovarstvenih storitev, obsega socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč. Natančneje bi jo lahko razdelili na tri vsebinske sklope, in sicer:

1. pomoč pri temeljnih opravilih, kot  so oblačenje, hranjenje, kopanje;

2. gospodinjska pomoč, kot so pospravljanje postelje in prinos obroka;

3. pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Pomoč na domu
Pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, ki je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Več informacij na tej povezavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot je povedala Nadja Kovač z Inštituta RS za socialno varstvo, so v letu 2008 v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričeli s sistematičnim spremljanjem te storitve po vseh slovenskih občinah. Občine so namreč tiste, ki so dolžne organizirati in zagotoviti socialno oskrbo na domu svojim občanom. Cena je različna od občine do občine, v povprečju je uporabnik za storitev v povprečju plačal 5,30 evra na uro. Najdražje je za storitve pomoči na domu uporabnikom zaračunala občina Vodice, in sicer 9,14 evra. Samo ena slovenska občina, Odranci, je storitev sofinancirala v celoti, brez doplačila, vendar v letu 2017 te pomoči ni koristil nihče. V Sloveniji je leta 2017 pomoč na domu prejemalo 11.783 uporabnikov v 210 slovenskih občinah, izvajalo pa jo je 81 različnih izvajalcev, med njimi največ domov za starejše.

Primanjkuje oskrbovalcev, v poklicu si želijo moške

V ljubljanskem zavodu za oskrbo na domu izpostavljajo dve glavni pomanjkljivosti sistema oskrbe na domu: zaradi pomanjkanja kadra ljudje čakajo na storitev in hkrati oskrba ne zadovoljuje vseh potreb ljudi. Kot je poudarila pomočnica direktorice zavoda Laura Perko, ljudje potrebujejo daljše obiske: "Prvenstveno potrebujejo socialni stik, poleg vseh drugih opravil, je to res bistvenega pomena". Rešitev vidi v spremembi oziroma razširitvi poklica socialnega oskrbovalca. Poleg združitve zdravstvene nege in socialnih vsebin bi bilo po mnenju udeležencev okrogle mize potrebno v poklic pritegniti več moških.

Kot je poudarila Zdenka Šadl s fakultete za družbene vede v Ljubljani, poklic, ki so ga leta 2016 le v treh odstotkih opravljali moški, treba defeminizirati, kar je mogoče doseči tudi z ustrezno promocijo. Raziskave so pokazale, da moški preferirajo moške oskrbovalce, zato bi več moških socialnih oskrbovalcev z vidika nege zadovoljile te potrebe. Moški so primernejši tudi za težja opravila prevoze in druženja z moškimi, s katerimi se starejši moški lažje poistovetijo, je navedla Šadlova. Z vključitvijo več moških v poklic oskrbovalca pa bi pripomogli tudi k večji spolni enakosti. Moškim namreč takšno dovoljenje za vstop v poklic pomaga sprejeti te vrednote in lastnosti negovalca, da lahko "oblikujejo skrbstveno moškost, kjer sami sebe definirajo kot skrbe", še pravi Šadlova.

image
Profimedia Z vidika zdravstvene oskrbe na domu Slovenijo delimo na 850 področjih in za vsako od njih je zadolžena ena patronažna sestra.

Moški zaželjeni tudi pri zdravstvenem vidiku oskrbe starejših v domačem okolju

S starejšo osebo, ki živi doma, je z zdravstvenega vidika tesno povezana tudi patronažna medicinska sestra, pravi Marija Milavec Kapun z zdravstvene fakultete v Ljubljani. Zdravniki so tudi prisotni v domačem okolju, a je delež njihove prisotnosti majhen, le od enega do dva odstotka. Večina teh obiskov je namenjenih ugotavljanja smrti. Z vidika zdravstvene oskrbe na domu Slovenijo delimo na 850 področjih in za vsako od njih je zadolžena ena patronažna sestra. Večina je zaposlenih v zdravstvenih domovih, 13 odstotkov vseh je zasebnikov s koncesijo. Vendar po besedah Miklavec Kapunčeve ni bistvene razlike med njimi. Njihovo delo je razdeljeno na kurativni del, v katerega je vključen zdravnik, in preventivni del. Po podatkih za leto 2017, ki jih je navedla, je bila velika večina obiskov patronažne sestre kurativnih, le približno 15 odstotkov preventivnih.

Statistika obiskov patronažne sestre na domu v letu 2017
Koliko?
Število obiskov: 1,2 milijona, od tega več kot milijon namenjeni starostnikom v domačem okolju 
Število ljudi: 50 tisoč starostnikov
Razlogi za obisk?
Predvsem težave s kožo, srčno-žilna oboljenja, preveze, meritve krvnega tlaka, rakava in druga oboljenja
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku