Sindrom praznega gnezda: Ko partner postane tujec

L. P. L., 8.5.2019
Profimedia

Prazno in tiho stanovanje, prazna kuhinjska miza, za katero je bilo še včeraj težko priti do besede. Pogled na drugo stran. Partner, ki je postal tujec. Kako naprej, ko otroci odrastejo in odidejo od doma?

Še nedavno tega se zdi, ko je stanovanje polnil otroški vrvež, jok, smeh, neprespane noči. Eden ali več otrok je poskrbelo, da nikoli ni bilo dolgčas. Nikoli ni bilo viška denarja, obrniti je bilo potrebno vsak evro in ga pametno potrošiti. Pa domače naloge in izven šolske dejavnosti, vožnje na treninge, zbijanje previsoke telesne temperature, ko so zboleli in razmišljanje pozno v noč, kaj skuhati naslednjega dne za kosilo.

Potem pa, kar naenkrat se pogledamo v ogledalo, gube so tu, čelo razkriva vsako posebej in vsaka ima svojo zgodbo. O družini, o otrocih, o partnerju, financah, zdravju, težavah in veselju. Pogled v ogledalo razkriva še nekaj. Prazno sobo. V njej dva človeka, ki sta vzgojila otroke in jim pomahala v slovo na njihovi samostojni poti. Kaj pa sedaj, kako naprej?

image
Profimedia Ko je partnerski odnos izpraznjen in zakonca vanj nič ne vlagata in takšna ”suša” traja leta, ne moremo pričakovati, da bo iz ničle nekaj omogočal.
"Po tridesetih letih skupnega življenja sva sklenila, da nima več smisla, da mučiva drug drugega"

Osebna izpoved: Moj mož je tujec

"Nikakor nisem mogla naprej," je povedala naša sogovornica Anja. Vzgojila sta tri otroke, dva sta odšla od doma, srednji si je dom ustvaril v domači hiši, nadstropje nižje. Tam ga ne motijo, spoštujejo zasebnost.

"Ves čas, ko vzgajaš in skrbiš za otroke, si želiš, da pride tisti dan, ko bodo samostojni in ko bo manj skrbi in tudi stroškov. Moja velika želja je bila, da bi vsaj en dan preležala v postelji in mislila na – nič! Nobenega kosila, nobenega likanja, plačevanja položnic, načrtovanja, kako bomo preživeli dan in se uskladili, da bomo vsaj zvečer sedli k obroku. To je bila moja želja. Sedaj pa, ko bi si jo lahko izpolnila vsak dan, me zaboli pri srcu. Nočem je več," je povedala Anja.

Živi sama, njen mož Andrej je odšel, ločila sta se, ko sta bila v najlepših letih. "Po tridesetih letih skupnega življenja sva sklenila, da nima več smisla, da mučiva drug drugega. Nisva več našla skupne besede, nič več si nisva imela za povedati ... Mislite, da sem si kdaj predstavljala, da bo do tega prišlo? On je bil ljubezen mojega življenja in vedno sem menila, da se bova skupaj postarala, na stara leta uživala polno življenje in si privoščila nepozabne trenutke, dogodivščine, potovanja. Nič od tega. Razšla sva se kot prijatelja, še vedno skupaj spijeva kakšno kavico, a to je tudi vse. Enostavno ni ljubezni, ni pravih čustev."

Anja in Andrej nista edina zakonca, katerih teža sindroma praznega gnezda je bila prevelika. Težko je negovati partnerski odnos, ko otroci odraščajo, a je nujno. Partner mora prav tako, skupaj z otroki, zasedati prvo mesto. Nase, na partnerja in na odnos, kakršen je bil, še preden so prišli otroci, ne bi smeli pozabiti.

image
Profimedia Težko je negovati partnerski odnos, ko otroci odraščajo, a je nujno, svetuje strokovnjakinja za partnerske odnose.

O tem smo se pogovarjali z Melito Kuhar, strokovnjakinjo za partnerske odnose, družinsko dinamiko in podporo najstnikom.

Zakaj prihaja do ločitev, ko gredo otroci od doma?

Statistično se sicer razide več parov, ko otroci še niso toliko odrasli, da bi odšli na svoje, vendar je trend porasta ločitev pri parih, ki so skupaj dvajset in več let v porastu. Skozi odraščanje otrok so se posvečali izključno njim, ter vsaj jaz to tako imenujem, logistiki, ko je bilo potrebno skrbeti za dom, gospodinjstvo, dejavnosti otrok, pomagati pri učenju ter vse ostalo, kar je bilo vezano bolj ali manj na otroke in njihovo izobraževanje, pri tem pa mnogi pari pozabijo oziroma niso pozorni na to, da ne krepijo in ne vzdržujejo svojega partnerskega odnosa.

Ko ostane prazno gnezdo, izzveni poglavitni razlog zakaj so bili skupaj toliko let, ugotovijo, da jih z zakoncem ne veže nič več, saj odraslih otrok ni več, ki bi ju lepili skupaj, pa se začnejo zavedati čustvene praznine in odtujenosti. Od tu do razveze ni več dolga pot.

"Ko smo čustveno prazni, živimo v votlem in odtujenem odnosu"

Zakaj se partnerja med vzgojo otrok odtujita in zakaj potem ne najdeta več skupnih interesov?

Partnerja se ne odtujita le med vzgojo otrok, temveč zanemarita lasten odnos eden od drugega, ko nehata obstajati kot moški in ženska ter igrata zgolj vlogi očeta in mame. Pri vzpostavljanju in negovanju partnerskega odnosa je res izjemno vitalnega pomena, da partnerja ne pozabita eden na drugega kot moški in ženska ter se morata zavedati, če onadva tvorita zdravo jedro družine in sta eden z drugim zaveznika in sodelavca v skupnem družinskem življenju, ne le pri vzgoji otrok, potem je večja možnost, da njun partnerski odnos vzdrži še tako močne probleme in izzive skupnega družinskega življenja, tudi ko otroci odidejo na svoje.

Ko je partnerski odnos izpraznjen in zakonca vanj nič ne vlagata in takšna "suša" traja leta, ne moremo pričakovati, da bo iz ničle nekaj omogočal. Če ne vlagamo v odnos, v ljubezen, intimnost, če si ne vzamemo prostega časa tudi eden za drugega, potem ni možno, da bi bil odnos poln in bi osrečeval oba partnerja. Ko smo čustveno prazni, živimo v votlem in odtujenem odnosu, se začenjajo porajati jeza, žalost, obup, brezvoljnost, ki se ne razrešijo sami od sebe.

Ali morda zakonca včasih celo čakata, da gredo otroci na svoje in se ločita takrat, četudi sta o ločitvi razmišljala že prej?

Da, tudi takšni primeri so. Mnogi pari pravijo, da so z ločitvijo počakali do polnoletnosti otrok ali da odidejo od doma, pa da se potem ločijo, češ da tako ne bodo prizadeli otrok. Sama pri tem vedno poudarjam, da to ni popolnoma tako enostavno, saj so vsa ta leta nesrečnega in praznega odnosa otroci bili zraven, so to sčasoma dojeli, čutili njuno napetost, pa četudi se starša pred otroki nista na glas kregala, kot mi povedo stranke v Svetovalnici, a otrok ni za podcenjevati. Otroci čutijo napetost v odnosu med staršema, njuno čustveno odtujenost, četudi je vse ostalo v smislu na videz urejenega družinskega življenja v redu. Ko kot partnerji nismo iskreni do sebe in lastnega izkazovanja ljubečih čustev do drugega partnerja, kot vzorniki pokažemo otrokom, da je normalno, da smo v partnerskem odnosu nesrečni, zagrenjeni, se odmikamo v delo ali hobije, ki nas še dodatno poženejo ven iz doma, da smo čim manj doma v napeti in odtujeni partnerski dinamiki.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku