[OSEBNA IZKUŠNJA] Maraton po Parenzani in dolini Mirne
Bil je lep aprilski dan. Obdajal naju je svež pomladni zrak in jutro se je šele prebujalo. Tekla sva v lahnem in sproščenem koraku ...
Že ves teden sem vsaj trikrat na dan preverjala vremensko napoved za nedeljo. Kazalo je na dež. Pravzaprav je bil dež napovedan tudi za naprej. "Smola," sem rekla, "kar bo, pa bo". V mislih sem si naredila načrt vse potrebne tekaške opreme za dež in premišljevala, kaj naj vzameva, ter koliko hrane in pijače naj imava med tekom s sabo. Traso sva imela približno določeno. Bila je krožna pot. Namarevala sva preteči natančno razdaljo enega maratona.
Večer pred maratonom je bilo v Novigradu dokaj hladno. Ker je bil napovedan dež in dokaj sveže temperature (6-8 °C), sva si pripravila dolge tekaške pajkice, kratke rokave in nepremočljiv anorak, kapico s šiltom in gorske tekaške copate. Mož je napolnil tekaški nahrbtnik z vodo (1,5 l), kamor sva dodala še elektrolite v prahu. Namešala sem dva odlična napitka, ki dajeta vso potrebno energijo, in 2 banani. Ker sva se nameravala na izhodišče odpeljati z avtom, sem spravila v prtljažnik še nekaj vode in dve dodatni banani.
(1 liter napitka)
2 banani
2 veliki žlici chia semen
2 mali žlici 100% kakava
2 veliki žlici konopljinih beljakovin
riževo mleko
V blender daste cca. 1 dcl riževega mleka in dodate vse zgoraj naštete sestavine. Zmiksajte in vljite v dve plastenki veliki pol litra. Da bosta obe plastenki do vrha polni, dodajte riževo mleko. Napitek naj stoji vsaj 4 ure.
Budilka naju je zbudila ob 4:30. Na stopala sem si nalepila plast tanke prozorne folije, ki ji pravim umetna koža in vse povila z lepilnim lekarniškim trakom, da mi med tekom ne bi zaščita padla dol. To navado, da zaščitim stopala, imam že vsa leta, kadar se odpravim tečt maratonsko razdaljo. V vseh teh letih teka se mi je koža na stopalih zelo utrdila, vendar vem, kako je, če imaš krvav žulj in še kar precej kilometrov pred sabo. Popila sva vsaj pol litra limonade in se ob 5h odpeljala na izhodišče.
Štart sva imela pod Motovunom. Trasa naju je vodila proti Grožnjanu po makadamski cesti po dolini Mirne. Nato je sledil vzpon na Grožnjan in tek po Parenzani do Motovuna. Tam sva vedela, da še ne bova nabrala dovolj kilometrov za maraton, zato sva imela namen teči po Parenzani, dokler bo treba in upala sva, da bo ta razdalja čimkrajša. Tek sva štartala ob 5:30. Mož je na hitro pojedel banano, meni pa ni bilo do hrane.
Tek v zgodnjih jutranjih urah je zame najlepši. V zraku je svežina in zaradi hladu tudi ostrina. Dihala sem s polnimi pljuči in kar odnašalo me je naprej. Mož mi je mrmral, naj ne hitim tako, ker tečem s hitrostjo, kot da tečem 15 km. Upočasnila sem, ampak me je še vsaj trikrat opomnil. Pogledovala sem po krasni zeleni ravnici, konji so se mirno pasli ali pa šele prebujali. Zmotila sva nekaj psov čuvajev, ki so naju v pozdrav nalajali. Od strani sem pogledovala proti možu in mu veselo razlagala, kako je lušno in kako se počutim krasno in kako je to nekaj povsem drugega, kot če tečeš v množici tekačev. Mislim, da se ni počutil najbolje, zato sem utihnila in mirno tekla dalje. V tišini sva presenetila dve srni, ki sta stekli po travniku. Ko sva prišla do vznožja klanca, sva si slekla anorak, ker je bilo vreme vse prej kot deževno. Sonce še ni vzšlo, kazalo pa je na sončen dan. Klanci so nama domači. In takoj ko sva začela teči navkreber, se je možu razvezal jezik. Spodaj ga je malo začelo boleti koleno in se je bal, da bo bolečina trajala, vendar je na klancu takoj popustila. Polna energije sva tekla in kar naenkrat pred sabo zagledala dva poljska zajčka, ki sta nama že pokazala pete. Nato se je pred nama prikazal Grožnjan, obsijan v soncu. Takoj sva morala narediti nekaj slik. Od Grožnjana sva tekla dalje po Parenzani. Vedela sva, da se bova počasi spuščala v dolino Mirne do Motovuna, zato si s tem delom teka nisva delala skrbi. Kilometri so tekli. Lačna nisva bila. Vsake toliko sva srkala iz nahrbtnika. Po določenem času sem čutila, da so se mi razbolele vezi okoli kolen. Poznala sem te faze bolečin in se nisem z njimi obremenjevala. Telo mi je hotelo dopovedati, da naj preneham. Tekla sva dalje. Kljub temu, da je bil rahel naklon navzdol, pa je bil teren zelo neugoden, ker je pot polna večjih in manjših kamnov, ki se jim je potrebno izogniti, zato ni možno teči sproščeno in se prepustiti gravitaciji. Sprva sem gledala samo na kamne, sčasoma pa se mi to ni več ljubilo. Bolečina je prišla s kolen na kolke. "Dobro," sem si rekla, "bo že prešla". In res, po določenem času je ni bilo več. Telo se je popolnoma prilagodilo novi situaciji in prišlo v t.i. homeostazo na višjem nivoju. Šla sva skozi pet tunelov, od tega je bil samo en osvetljen. Prečkala sva vsaj tri velike mostove in imela sva krasen razgled. Nenadoma sva zagledala pred sabo neko žival, veliko kot pes, ki naju je nepremično gledala. Obrnila se je in skočila v grmovje. Bil je v jazbec, velik jazbec. Mož je tekel pred mano in bil ves lahkoten in sproščen. Nič ga nisem spraševala, kako se počuti in kako je s kolenom, ker se to pri dolgih razdaljah ne dela. Z določeno opazko ali vprašanjem lahko posežeš v posameznikovo psiho. Če prej nisi imel težav s kolenom, jih boš po vprašanju, kako je s kolenom, imel in verjetno ne samo tam. Psiha je pri dolgotrajnih vzdržljivostnih naporih resnično pokazatelj uspeha. Po Parenzani sva tekla 23 km. Ko sva prišla dol pod Motovun na ravno asfaltno cesto, sem imela občutek, kot da tečem po nekem čudnem mehkem terenu, ker sem imela stopala tako prilagojena na kamne. Med hojo sva popila vsak svoj napitek, mož je pojedel še mojo banano. Pri avtu sva odložila anoraka in pogledala na mobitel. Morala sva preteči še 8 km. Moram priznati, da mi je bilo teh nekaj kilometrov težjih, kot vse ostalo pred tem, kljub temu, da bolečine ni bilo nobene več. Tukaj je nastopila psiha. Ko veš, da imaš še čisto malo do konca, gledaš in samo še čakaš, kdaj bo konec. Pred tem sem se popolnoma odklopila in tekla v nekakšnem transu ali meditaciji. Mož je rekel, da mu je bilo na začetku težko teči po Parenzani, ker je ves čas spremljal kamne, na katerih so bili napisani kilometri. Ko pa se je odločil, da jih ne bo več gledal, se je odklopil in sprostil. Teh 8 km pa sva morala oba gledati kamne in mobi.
Kako počasi so tekli kilometri, še celo metri! Sva! Je zaklical in obrnila sva in radostno stekla nazaj proti avtu. Toda... na križišču je ugotovil, da se je v izračunu poti zmotil in morala sva preteči še dva kilometra. Ne bom razlagala, kako je to psihiralo naju oba. Zadnja dva kilometra sva trpela bolj, kot vso ostalo pot. Pa ne moreš nič, prav nič. Pot je tekla ob Mirni in bila je nežna in mehka kot maslo, ker je bila nasuta z nežnimi drobnimi kamenčki. Toda nama se je zdela sovražnica in priznam, imela sem cmok v grlu.
Na cilj oz. do avta sva prišla natančno do metra in bila sva zadovoljna. Pretekla sva razdaljo enega maratona 42,2 km, v času 4 ure in 38 minut, višinske razlike 452 m.
Isti dan se nama je telo razbolelo, ne samo noge, ampak tudi prsne in trebušne mišice, ker so bile po Parenzani ves čas v vlogi močnih stabilizatorjev. Ob 15h popoldan je začelo deževati in deževalo je še ves naslednji dan. Naslednji dan sem imela še manjši musklfiber na stegnih, mož pa ni imel musklfibra. Drugi dan po maratonu, smo šli brez težav na Učko. Tretji dan po maratonu, pa sva šla tečt 11 km v normalnem tempu.
Hvala višjim vremenskim silam, da so nama naklonile še eno nepozabno tekaško izkušnjo!
Več nasvetov za zdravo življenje najdete na naslednji povezavi: https://zdravozivi.si/sport-in-rekreacija/.
V Domu Danice Vogrinec in Domu pod gorco spet prepovedani obiski
Iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru so obiskovalcem sporočili, da zaradi trenutne epidemiološke situacije v Sloveniji in Mariboru, predvsem pa zaradi skrbi za zdravje stanovalcev, od danes v vseh delovnih enotah doma po priporočilu NIJZ obiski niso več dovoljeni. Prav tako niso več dovoljeni izhodi stanovalcev izven doma. Tudi s tem ukrepom sledijo navodilom NIJZ. "Za vse stanovalce bomo zaposleni doma prijazno in strokovno poskrbeli. Aktivnosti znotraj doma bodo potekale kot do sedaj. Dodatne informacije vam lahko posredujejo vodje timov zdravstvene nege in oskrbe v vseh delovnih enotah doma," sporoča vodstvo doma. Prepoved obiskov bo trajala predvidoma do srede, 8. julija, nato bodo obiskovalce in stanovalce o novih ukrepih in navodilih epidemiološke službe ponovno obvestili.
Za prepoved obiskov so se odločili tudi v Domu pod gorco:
Danes bodo nastajale nevihte, tudi močnejše. Kakšno vreme pa nas čaka ob koncu tedna?
Včerajšnje napovedi vremenoslovcev o možnosti močnejših neviht so se uresničile, najhuje je bilo na območju Trbovelj, toča je klestila tudi na območju Vranskega. Tudi danes bo vreme podobno včerajšnjemu. Danes bo spremenljivo oblačno. Na zahodu bodo prve plohe in nevihte možne že dopoldne, drugod povečini sredi dneva in popoldne, ponekod se bodo nadaljevale tudi v noč. Nastane lahko tudi kakšna močnejša nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30, v jugovzhodni Sloveniji do 32 °C, napovedujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 28 °C.
kakšno vreme nas čaka med vikendom? V soboto bo na Primorskem povečini sončno s šibko burjo. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo postopno jasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno in spet bolj vroče.
Vremenska fronta z neurjem in točo je v sredo zvečer prešla območja občin Črna na Koroškem, Hrastnik, Trbovlje, Vransko, Šentilj, Sveti Tomaž in Puconci. Neurje je bilo najmočnejše v trboveljski in hrastniški občini. Na Vranskem je padala toča v velikosti oreha, ki je v nekaj minutah pobelila tla, največ škode pa je bilo na poljščinah.
Kot so navedli na Upravi RS za zaščitno in reševanje, je neurje najbolj prizadelo Trbovlje in Hrastnik. Toča je poškodovala nekaj ostrešij, meteorna voda je poplavila železniški podvoz, nekaj objektov in ponekod na cestišča nanesla zemljino in drug material. Močan veter je odkril eno ostrešje in podrl nekaj dreves.
Na območju trboveljske in hrastniške občine so doživeli tudi udar strele, zaradi katerega je tlelo v telekomunikacijski napravi v stanovanjskem objektu. Za sanacijo posledic neurja so aktivirali devet gasilskih enot in v enem primeru tudi potapljače.
Gasilci so izčrpali vodo iz poplavljenih objektov, zasilno prekrili poškodovana ostrešja, razžagali in odstranili podrto drevje ter odmašili odtoke za meteorno vodo. Ponekod so si pri sanaciji posledic hudourniške meteorne vode pomagali s težko mehanizacijo.(STA)
V domovih za starejše previdni z obiski: Odzivi obiskovalcev različni, od zanikanja nevarnosti do prepričanj o teoriji zarote
Potem ko se je življenje v domovih za starejše v glavnem že vrnilo v običajne predkoronske tirnice, so določen "nadzor" nad obiskovalci le ohranili. V večini domov še veljajo omejitve glede števila obiskovalcev pri posameznem stanovalcu, ponekod se pričakuje tudi predhodna najava obiska, povsod pa morajo obiskovalci podpisati izjavo, da so v zadnjih 14 dneh brez bolezenskih znakov.
Izjava, merjenje temperature in maska
"Obiskovalci lahko prihajajo v naš dom brez najave, a se morajo ustaviti pri recepciji, kjer podpišejo zdravstveno izjavo in jim izmerimo temperaturo. Obvezno morajo nositi zaščitno masko, če hodijo po domu, ni pa maska obvezna na prostem," razlaga Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco. Ali nameravajo zaostriti pravila? "Spremljamo epidemiološko sliko in glede na to se bomo odločili, niti ne bomo čakali navodil," odgovarja. Vzdušje med stanovalci je dobro, v domu so spet tudi prireditve. "Kadar je lepo vreme, se te večinoma izvajajo na prostem. Namenjene pa so zdaj le našim stanovalcem - prej smo nanje vabili tudi druge obiskovalce. Stanovalci prireditve radi obiskujejo: ko jih med epidemijo ni bilo, so jih pogrešali," še pravi direktor Doma pod gorco.
Tudi v domu Tezno vsakodnevno spremljajo epidemiološko sliko - odkar se je virus spet pojavil v Mariboru, še toliko bolj. Najav obiskov v tem domu niso ukinili. "Svojcem merimo temperaturo, podpisujejo izjave o zdravstvenem stanju, zdaj pa jih tudi sprašujemo: Ste bili na Hrvaškem? Preko facebooka smo jih prosili, naj bodo odgovorni ... Tudi zaposleni si merimo temperaturo, nosimo maske. Zaposlene smo s posebnim dopisom tudi pozvali k skrbnemu ravnanju in jih prosili, naj spremljajo epidemiološko sliko in naj se zavedajo, kaj za nas pomeni, če bi kdo zbolel," pravi direktorica Doma starejših občanov Tezno Jasna Cajnko.
Kakšne pa so izkušnje s svojci, ali ti upoštevajo nasvet, da naj bi prve dni po dopustu ne prihajali v dom? "Ravno smo se dogovorili, da bomo svojce v primeru, da so dopustovali na Hrvaškem ali so bili te dni na mariborski urgenci, prosili, da vsaj teden dni počakajo, preden pridejo obiskat sorodnika v domu. Velika težava je: vidimo, da ni veliko razumevanja pri svojcih," pravi Cajnkova. Imajo svojci občutek, da pretiravate? "Da. Žal tako razmišljajo," potrdi. In doda: "Še naprej bomo pozorno spremljali stanje in se ravnali po priporočilih pristojnih in glede na dejansko situacijo."
Obiski omejeni
V Sončnem domu in Domu Danice Vogrinec so obiski omejeni na eno zdravo osebo, ob prihodu se je treba prijaviti v recepciji, imeti zaščitno masko, obvezni so razkuževanje rok, merjenje telesne temperature in podpis izjave, odsvetuje se, da so obiskovalci starostnikov otroci in mladostniki. V Sončnem domu še posebej opozarjajo na previdnost v času dopustov. Priporočajo, da svojci ne pridejo na obisk vsaj en teden po vrnitvi z dopusta v regijah, kjer je tveganje za okužbo povečano.
Podobno tudi v Domu Danice Vogrinec, kjer svojcem v primeru, da so se vrnili z ogroženih območij, svetujejo, da deset dni ne prihajajo v dom. Pa nasvet spoštujejo? "Ravno včeraj sem obiskovalki, ki pogosto prihaja k svojcu v dom in je z ogroženega območja, svetoval, da bi nekoliko zmanjšala pogostost obiskov, a je nisem prepričal - sodi med tiste, ki mislijo, da gre pri tej epidemiji za teorijo zarote," pravi direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Dodaja, da so med obiskovalci zelo različni ljudje in tudi glede koronavirusa imajo zelo različna prepričanja, zavedanja in ni mogoče preprečiti obiska v domu tistim, ki nevarnosti ne vidijo. "Tveganje je realno, treba je narediti vse, da se kar najbolj zmanjša," pravi Slavič. Vsak odhod stanovalca v domače okolje, denimo na praznovanje, že lahko pomeni potencialno možnost, da se v dom prinese okužba. Zato bodo stanovalcem predlagali, da začasno ne bi odhajali v domače okolje, še pove direktor Doma Danice Vogrinec.
Zdrava starost v mestih: Gibanje in vrt na balkonu kot pika na i kakovostni prehrani
Z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko v telesu upočasnimo nastanek določenih sprememb in izboljšamo svojo kakovost življenja. Cilj starejših je ohraniti čim večjo funkcionalno neodvisnost, ta pa lahko neposredno ugodno vpliva na kakovost življenja v starosti. Uravnotežena prehrana varuje organizem pred podhranjenostjo in čezmerno hranjenostjo ter posledično zmanjša možnost za pojav zdravstvenih težav. Zmanjša lahko tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka.
Kar starejšim pogosto primanjkuje, je pravo znanje, kako to doseči. Zaradi odtujenih odnosov se pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane. Naša skupna naloga je, da te ovire premagamo, tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja, poudarjajo s projektom Zdravko.
Projekt ZDRAVKO: Medgeneracijsko sodelovanje starejših in študentov v praksi
Projekt je nastal s ciljem osveščanja o uravnoteženi prehrani, motiviranju starejših k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje, povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana. "Ob zaključku projekta lahko rečemo, da so starejši bogatejši za nova znanja, študenti pa za življenjske izkušnje, kar najbolje opiše njihova izjava: Veliko dela in znanja smo vložili, a hkrati smo zelo veliko dobili. Navdušeni smo. Žal nam je, da je že konec. Želimo si še več takšnih priložnosti!" pravi doc. dr. Tanja Pajk Žontar z Biotehniške fakultete UL in vodja projekta Zdravko.
Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. "Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost tudi v starejših letih prispevata k boljši mentalni zmogljivosti starejših, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkost," poudarja Pajk Žontarjeva. Ob tem opozarja na določene fiziološke, patofiziološke, socialne in psihološke ter socialno ekonomske spremembe v starejših letih, zaradi česar se spremenijo potrebe starejših po energiji in nekaterih hranilih.
Starejši potrebujejo podporo in konkretne nasvete
Študenti so tekom projekta starejše prek informacij in konkretnih nasvetov ter praktičnih znanj seznanili s kakovostnimi in priporočljivimi prehranskimi izbirami glede na njihovo starost in zdravstvene posebnosti. S pomočjo odgovorov na vprašalnik so ovrednotili prehranske navade starejših in jim svetovali, kako te izboljšati. "Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je, da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje, počutje ter da jim teh nasvetov preprosto manjka," so po končanem osebnem svetovanju povedali študenti.
Med pandemijo so osebna svetovanja s starejšimi izvajali preko telefona. Pogovarjali so se o pomenu preudarne izbire živil, njihovih osebnih prehranskih navadah, telesni dejavnosti in mestnem vrtnarjenju. "Preko osebnih svetovanj smo krepili medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer je prenos znanja potekal od študentov na starejše, neposredno pa tudi od starejših na študente, saj so v projektu sodelovali vitalni posamezniki, ki so aktivni tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani," je povedala Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Kot pojasnjuje, so starejši udeleženci pogosto v vlogi babic in dedkov, zato bo novo pridobljeno znanje vplivalo širše, saj bodo nova spoznanja prenesli tudi na svoje družinske člane. "Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden," so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin, ki so za starejše izvajali osebno svetovanje. "Z namenom, da bi se starejšim olajšalo izbiro živil, smo pripravili slikovno gradivo, ki bo na voljo tudi po končanem projektu," je povedala asist. dr. Saša Piskernik z Biotehniške fakultete UL.
Gibanje naj postane rutina
Starejši so v okviru projekta spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase (preprečevanje sarkopenije) in vaje za ohranjanje ravnotežja. Poleg tega so se naučili še, katere vrste vaj so primerne za preventivno ohranjanje vitalnosti svojega telesa, npr. vaje za hrbtenico. "Starejši se zavedajo, da jim bo aktivnost omogočala neodvisno in kvalitetno življenje," je povedal Žan Petrič, študent magistrskega programa Kineziologije, Fakulteta za šport, ki je izpostavil tudi pomen kakovostnega spanja v vseh življenjskih obdobjih.
Vrt na balkonu ali terasi naj bo pika na i kakovostni prehrani
Študenti so starejšim podali tudi nekaj nasvetov o urbanem vrtnarjenju. Kot so povedali študenti, so starejše predvsem zanimale konkretne informacije o pridelavi rastlin. V delavnicah v okviru projekta so tako mlajši starejše naučili, kako kombinirati različne rastline v manjših mestnih vrtovih in na terasah ter balkonih. "Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma to lahko spremenijo v svoj hobi, kar bo posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot gibalne navade," je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL.
