Osamljenost je množična bolezen vseh generacij

Kornelija Golob, 7.7.2019
Profimedia

Prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka: "Ločiti je treba samostojnost, k kateri nujno sodi tudi samota, in osamljenost, ki je huda socialna bolezen."

Šestletna študija britanskih znanstvenikov je po navajanju Guardiana pokazala, da je osamljenost v starosti lahko dvakrat bolj nevarna kot debelost. Znanstveniki so spremljali več kot dva tisoč ljudi, starejših od 50 let. Več kot petina med njimi je povedala, da se počutijo osamljeni ves čas. Polovica je najbolj osamljena ob koncih tedna, četrtina se zaradi tega slabo počuti ponoči.

Množična sodobna bolezen vseh generacij

"Podatki o osamljenosti ljudi in hudih posledicah zaradi tega se stekajo od vseh strani. Osamljenost je množična sodobna bolezen vseh generacij, posebno pa otrok in starih ljudi," pojasni Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje in opozori na enega vodilnih sodobnih znanstvenikov o možganih, nemškega psihiatra Manfreda Spitzerja, ki je leta 2018 napisal temeljito znanstveno knjigo Osamljenost - neprepoznana bolezen, za podnaslov pa dal tri besede: Boleča. Nalezljiva. Smrtna.

image
Robert Balen Prof. dr. Jože Ramovš: ”Izboljšanje sožitja lahko pričakujemo od samo enega človeka na svetu - od samega sebe.”

"Prvi odstavek uvoda se glasi: Predstavljate si, da obstaja bolezen, ki se pojavlja čedalje pogosteje in povzroča kronične bolečine - nalezljiva bolezen, ki je medicina še skoraj ni raziskala, ki se širi hitreje, kot je mogoče vzpostavljati imunost proti njej, uvršča pa se med najpogostejše vzroke smrti v današnji zahodni civilizaciji. Bolezen, ki spodbuja nastop drugih obolenj, od prehlada preko depresije in demence vse do srčnega infarkta in možganske kapi ter raka. Poleg tega bi ta bolezen bila pomemben dejavnik tveganja za druge pogoste in smrtne bolezni. Obenem je zahrbtna, kajti mnogo obolelih sploh ne ve, da jo imajo. Ta bolezen v resnici obstaja. Njeno ime: osamljenost," opozori Jože Ramovš na nevarnosti, ki jih povzroča osamljenost.

V redni evropski raziskavi o staranju in upokojevanju (SHARE) se zbirajo tudi podatki o osamljenosti. V raziskavi Staranje v Sloveniji - kaj potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hočejo prebivalci Slovenije, ki so starejši od 50 let, je prav tako veliko podatkov o sožitju, samoti in osamljenosti.

Dve enako pomembni "nogi"

Izbira, ki pelje v zdravo staranje
Jože Ramovš je doktor antropologije in socialni delavec. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi na področjih sožitja med ljudmi. "Povojna babyboom generacija ima pred seboj izbiro, da se bomo ob starostnem pešanju počutili čedalje bolj osamljene ali da svoja leta po upokojitvi zavestno posvetimo učenju lepšega sožitja s svojimi vrstniki, z generacijo svojih otrok in z generacijo svojih odraščajočih vnukov. Ta izbira pelje v zdravo staranje. Ko se odločimo zanjo, bomo uspeli, če vzamemo zares pravilo: izboljšanje sožitja lahko pričakujemo od samo enega človeka na svetu - od samega sebe; čim ga pričakujemo od kogarkoli drugega, ga s tem svojim pričakovanjem že poslabšamo," pravi o izbiri za zdravo staranje Ramovš.

Dr. Ramovš: "Naši podatki se ujemajo s tujimi. Nakazujejo pa tudi smeri za preprečevanje te človeške stiske. Ločiti je treba samostojnost, h kateri nujno sodi tudi samota, in osamljenost, ki je huda socialna bolezen. Kdor živi sam, še ni nujno osamljen, in kdor noč in dan živi z nekom v dvoposteljni sobi doma za stare ljudi, je lahko strašno osamljen. Za zdravo hojo skozi življenje imamo dve enako pomembni 'nogi': ena je osebna samostojnost, druga sožitje z drugimi ljudmi. Oboje sta temeljni človeški potrebi, ki sta nam prirojeni. Sleherna osebna zrelost in sleherni družbeni razvoj je sadež uravnoteženega razvoja obeh.

Pomembno antropološko spoznanje pravi: kdor zna lepo oblikovati sožitje z drugimi, si redno poišče tudi plodno samoto. Ali obratno: kdor ni sposoben biti kakovostno sam, tudi z drugimi ne shaja. Nekdo je bolj samotarski, drugi bolj družaben. Ker sta za kakovostno staranje enako pomembna samostojnost in sožitje, se splača pri sebi prepoznati svoj šibkejši pol in tega zavestno razvijati."

Za prijatelje si je treba čas vzet'

"Čedalje več ljudi živi samih v stanovanju ali hiši. Zanje se je oblikoval preprost strokovni izraz samovalec (angl. singleton)," pravi sogovornik. "Škodljiv stranski produkt tega razvoja je sebično zapiranje vase. Ko človek misli pretežno na svoje počutje in skrbi samo za svoje udobje, ne pomisli, da enako delajo tudi drugi. Ta usmeritev rojeva bitko za pozornost drugih. Jalovo. Posledici neuspeha sta množična osamljenost ali pa umik v tako ali drugačno omamljanje svoje zavesti. Zavestno povezovanje z drugimi in učenje lepega sožitja z njimi je danes naloga, ki jo mora prevzeti vsakdo, če noče biti prej ali slej bolezensko osamljen ali omamno 'odštekan'. Ta naloga je pred mladim parom enako kakor pred upokojenci, enako zavestno jo mora reševati vsak družinski član in vsak samovalec ali sostanovalec v domu za stare ljudi. K sreči se naglo množijo dobre možnosti za učenje lepega sožitja.

Kdor živi sam, še ni nujno osamljen

Danes je za vsakogar pametna odločitev in dobra naložba, če vzame resno podatke o telesnem, duševnem in socialnem zdravju starejših, ki enoumno pritrjujejo antičnemu reku Gorje samemu! In spoznanju Bacona, ki je leta 1625 v eseju o prijateljstvu zapisal: Ljudje, ki nimajo prijateljev, so ljudožerci lastnih src. Naš goriški slavček Simon Gregorčič je dal že skoraj recept proti osamljenosti: Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam; Šifrer pa še določneje: Za prijatelje si je treba čas vzet', se poveselit' in kdaj znat' potrpet'. Ljudje se družijo pri hoji in športu, pri petju, branju in drugih kulturnih dejavnostih, pri pletenju in neštetih drugih dejavnostih. Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitja smo razvili vrsto programov, pri katerih se tedensko srečujejo za uro in pol v pogovornih skupinah ob svojih dobrih izkušnjah pri zdravem in dostojanstvenem staranju. Peprečevanje osamljenosti in reševanje te množične stiske poteka dokaj spontano, prostovoljsko - ljudi od znotraj ženejo njihove potrebe in sposobnosti za zdrav razvoj medčloveškega sožitja."

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku