Operni pevec Tim Ribič, ki po izgubi sluha odkriva nove plati v glasbi: "Petje ni instrument, je živ organizem"

Mihela Kaloh, 30.7.2020
Andrej Petelinšek

Potem ko je operni pevec Tim Ribič, tenorist, pred štirimi leti delno oglušel, sedaj kot asistent sodeluje s številnimi režiserji doma in na tujem. Ne glede na to, kje nastopa, zmeraj rad poudari, da prihaja iz Dupleka, kjer je ob minulem občinskem prazniku prejel nagrado za prispevek k prepoznavnosti kraja.

Zelo sem vesel in počaščen, da so svetniki in župan občine Duplek prepoznali moj trud in ga nagradili z Glonarjevo nagrado," pravi operni pevec Tim Ribič, prejemnik tega najvišjega občinskega priznanja za kulturo, ki ga je dobil za doprinos k promociji domače občine in kraja. Močan pečat je doma pustil tudi kot vodja cerkvenega zbora sv. Martina in kot član ansambla Dupleška mornarica. Ob tem se nasmeje in doda, da je v njem, ne glede na to, kje po svetu nastopa, veliko Duplečana. "To vsi zelo hitro prepoznajo, saj težko skrivam svoj dupleški dialekt. Kjerkoli sem nastopal, sem povedal, da sem Duplečan. Celo na Japonskem sem povedal, od kod sem. Na svoj kraj sem zelo ponosen. Oba moja starša sta iz Dupleka, oče je bil pet mandatov župan, veliko je naredil za naše kraje," še pove.

image
Osebni arhiv Tim Ribič

Tenor nad obsegom moškega glasu

Kot samostojni kulturni delavec je odpel in odigral preko 20 solističnih vlog, zdaj pa kot pevec in asistent režije sodeluje v SNG Maribor pri Straussovem Netopirju. Pred štirimi leti je namreč oglušel na desno uho. Odločil se je, da si bo vzel sezono zase, za svoje zdravje in ne bo nastopal v gledališču. "Dober mesec za tem sta mi direktor in umetniški direktor ponudila delo asistenta režije. Menila sta, da bi bilo dobro, če ostanem v stiku s teatrom. Tako sem danes v mariborskem SNG zaposlen kot asistent režije in delno tudi kot pevec," pripoveduje Ribič. Kar nekaj časa je trajalo, da se je naučil sam sebe slišati na nov način in peti z zgolj 15-odstotnim sluhom na desno uho, še razkrije. "Sedaj odkrivam nov svet in delo s številnimi režiserji mi odpira nova obzorja in tudi nove možnosti," pripoveduje Ribič. Trenutno sodeluje z Arnaudom Bernardom, režiserjem, ki je delal z Lucianom Pavarottijem in ima v Veronski operi vsako leto svojo predstavo; k sodelovanju ga vabi tudi priznani režiser Filippo Tonon.

image
Marko Vanovšek Tim Ribič in župan občine Duplek Mitja Horvat ob izročitvi Glonarjeve plakete

Glasbenik, ki poje, odkar pomni, pove, da so na njegovo kariero močno vplivali pomembni posamezniki, na katere je naletel v različnih življenjskih obdobjih. Denimo že v šoli solo petja, ko je učiteljica Jolanda Korat odkrila bogastvo njegovega glasu in ga spodbudila k nadaljevanju šolanja v tujini. Pa kasneje na avdiciji Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer ga je profesor Horst Zander, ki je bil hkrati režiser v manjšem teatru, povabil k sodelovanju v opereti Netopir. Štiridesetletnik je bil med svojo izjemno kariero že večkrat na razpotju: "Petje ni instrument, je živ organizem in na glas vpliva milijon dejavnikov, zato nisi vedno v najboljši pevski formi niti popolnoma zdrav. Glas tenorja je nad obsegom moškega glasu, publika pa vedno pričakuje tvoj maksimum. Tudi veliko prijateljev mi pove, da je kot tenorist težko zmeraj biti najboljši, kar je lahko v določenih situacijah zelo stresno," razloži.

Alfredo se ga je oprijel

Kljub številnim vlogam, ki jih je odigral, ga publika najbolj pozna po vlogi Alfreda iz opere Netopir. "Alfreda sem odpel že 60-krat v štirih produkcijah. V tej vlogi sem pel po vsej Španiji, v Avstriji, v dveh produkcijah v Sloveniji. Z gotovostjo lahko rečem, da se mi je ta vloga najbolj vtisnila v srce. Prav tako mi je bila vsaka vloga, ki sem jo interpretiral, v danem trenutku pri srcu. Spoznavaš operni lik, se vživiš vanj in ti pomeni izziv. V določenih momentih se lahko celo poistovetiš z njo, včasih jo lahko interpretiraš tako, kot bi si želel, da bi se odvijalo tvoje življenje, zato je vsaka vloga po svoje zanimiva," pripoveduje.

Na seznamu želja ima še številne vloge, ki jih želi odpeti. "Zelo mi je všeč Puccinijeva opera La Boheme. Sedaj pri njej sodelujem kot asistent režije pri Arnaudu Bernardu in preko njega sem jo še pobliže spoznal, vodil sem tudi celotno postavitev te opere lani v Lizboni, sam pa v njej, razen v študijski predstavi, še nisem nastopal. In vloga Rudolfa je tista, ki bi jo nekoč še rad zapel," razkrije. Pove, da mu je lažje peti ob igri kot na koncertu: "Lažje se vživim v vlogo, lažje jo interpretiram in tudi kostum ima svojo moč." Ribič, ki govori nemško, angleško, italijansko in hrvaško, je nastopal tudi v jezikih, ki jih ne obvlada. Denimo v japonščini ali francoščini: "Zlasti takrat, če jezika ne obvladaš, je treba narediti temeljito študijo izgovarjave. Le tako lahko prepričaš publiko in interpretacijo vloge izvedeš tako, kot si je avtor zamislil."

image
Mediaspeed S sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt v predstavi Netopir.

Prepletata klasično in zabavno glasbo

V času karantene zaradi epidemije koronavirusa so številne operne hiše svoje predstave preselile na internet in tudi tako dodatno promovirale klasično glasbo med širšo publiko. Tim Ribič med karanteno ni nastopal, sta pa v tem času s partnerico Špelo Pokeržnik začela nov glasbeni projekt, ki sta ga poimenovala TŠ Musica. "Gre za preplet klasične in zabavne glasbe v svojstveno glasbeno izraznost, namenjeno širši publiki. Špela piše besedila, jaz glasbo in aranžmaje. Tako sta med karanteno nastali dve pesmi. Eno sva že posnela in se je predvajala na RTV Slovenija v oddaji Slovenski pozdrav. Mislim, da je tudi to eden od načinov, kako s prepletom mojega klasičnega in Špelinega pop glasu klasični način petja predstaviti širši publiki," razmišlja.

Kljub številnim nastopom, ne le po Sloveniji, temveč tudi na priznanih opernih odrih v Avstriji, Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in celo na Japonskem, ostaja tenorist Tim Ribič neločljivo povezan s svojim domačim krajem, Duplekom. In lahko tudi potegne vzporednico med domačim in tujim občinstvom: "V tujini, na primer v Avstriji, tudi Nemčiji, Franciji in Italiji, je dolga tradicija klasične glasbe in ljudje bolj prepoznajo tudi tista dela, ki jih pri nas pozna malo ljudi. Pri nas vsi poznajo Traviato, Rigoletta, svetovne uspešnice. Vendar pa v zadnjem času tudi pri nas, zlasti zahvaljujoč internetu in novim medijem, vse bolj stopajo v ospredje tudi manj znana dela."

Prepričan je, da je treba občinstvo primerno glasbeno izobraziti, kar je po njegovem mnenju naloga gledališč. Ta si morajo zastaviti pravi program, ki bo na eni strani za širše množice, na drugi pa bo vzgajal publiko: "Cena vstopnice pri tem ne sme biti izgovor, ovira. V posamezno predstavo je vključenih čez 200 ljudi, cel operni orkester, tehnika, podpora, solisti ... Trend obiskanosti se v zadnjem času sicer veča, zato mislim, da smo pri nas na dobri poti. V Mariboru je gledališče v povprečju 80-odstotno zasedeno. Je pa treba delati na promociji, na vzgajanju mladih za klasično glasbo."

Zmeraj Duplečan

Sam je pri tem precej aktiven zlasti v domačem kraju, kjer veliko nastopa na različnih prireditvah, svoj poklic opernega pevca predstavlja v šolah v občini ter z nasveti in učnimi urami pomaga domačim glasbenikom.

Vse pogosteje pa se dogaja, da se tudi sam znajde pod odrom, med občinstvom, in ponosen spremlja šolske nastope svojih dveh sinov. "Oba obiskujeta glasbeno šolo. Starejši igra kitaro, mlajši čelo. Ne vem, ali to pomeni, da gresta po očetovih stopinjah. V to ju nikakor ne bom silil. Če bosta imela željo, pa ju bom podpiral," zaključi tenorist, ki je bil že v vrtcu znan po svoji interpretaciji Kekčeve pesmi.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku