Okusi Italije v objemu moravških gričev

Katja Štingl, 26.11.2018
Miran Juršič

Še pred slabimi štirimi leti je italijanski kuhar in oštir Roberto Monas iz Torina na lastni koži okusil, kaj pomeni biti tujec v dolini šentflorjanski, saj je sredi moravških gričev najel turistično kmetijo, a danes so Moravčani, z županom na čelu, prav ponosni na njegovo restavracijo na vrhu hribčka - Krtino d‘Ampezzo.

»Makaronar«, kot so ga ob prihodu v Slovenijo radi poimenovali, je ime njihove doline ponesel širom po Sloveniji, njegov sloves pa sega danes že po svetu, saj so njegovi gostje tudi številni turisti, ki v tisti konec zagotovo niso zašli po naključju, ampak z jasnim namenom: okusiti vrhunsko italijansko hrano na pristnem slovenskem podeželju, ki na trenutke sicer res spominja na toskanske griče.

image
Miran Juršič

Ušesa prijetno poboža romantična balada italijanskega pevca Lucia Dalla »Te voglio bene assaje« (Ljubim te zelo) in tako se že takoj ob prihodu na sončno teraso gostilne, na katero naletite prav kmalu, ko zavijete z ljubljanske avtoceste proti Moravčam, počutim kot sredi sončne Italije.

image
Miran Juršič

Občutek sproščenosti, lahko bi rekla, kot da je nedelja, pa čeprav je šele sreda in sem sredi delovnih obveznosti, se poglobi, ko me pozdravi lastnik, šarmantni Roberto Monas. S širokim nasmehom in v slovenščini z italijanskim naglasom. Ime njegove gostilne je besedna igra, saj je simbolično povezal Slovenijo z Italijo. Gostilna namreč stoji v bližini kraja Krtina, mestece v severni Italiji pa se imenuje Cortina d’Ampezzo, in tako je nastala Krtina d’Ampezzo.

Glas o njem se širi po svetu

Namignem mu, da mi je všeč glasbena podlaga, ki jo izbira sam. “Glasba in dobra hrana in vino ... To je zmagovalna formula za dobro počutje gostov. Da malo odklopijo svoj vsakdan in se prepustijo uživanju,” pove. Ima povsem prav, tukaj se čas kar ustavi, a vedno bolj opažam, da je pomemben del tudi njegova prisotnost, saj je ravno prispel par iz tujine, ki je od prijateljev slišal, da če potujeta po Sloveniji, se morata nujno ustaviti v Moravčah in spoznati kuharja Roberta. In zdaj sta tu.

image
Miran Juršič

Prej kot recimo na Bledu, ki je na seznamu malodane vsakega turista. Roberto me posede za mizo z rdečim karirastim prtom, razgledom na moravske griče in s pozdravom iz kuhinje. Hrustljavi kruhki, bruskete s tunovo kremo in paradižniki s česnom, potreseno s peteršiljem in polito z oljčnim oljem. Lahko bi rekli italijanska preprostost, na račun katere okus zagotovo ne trpi.

image
Miran Juršič

Testenine na tisoč in en način

Zaupa mi, da ima na obisku starša iz Italije, zato poleg tega da kuha gostom, kuha tudi zanju. Florentinec, biftek na žaru, istrski škampi, brancin, orada, bagna cauda (klasična italijanska omaka iz inčunov, oljčnega olja, česna, masla), kalamari v paradižnikovi omaki s kaprami, da o veliki izbiri testenin sploh ne govorim. Izrazi, ki Primorcem najbrž niso tuji, nam pa malo bolj, a še vedno ne povsem nerazumljivi. Aglio olio (česen in olje), carbonara, arrabiata, panna e prosciutto, trofie s pestom (ligurski svedrci), orecchiette z baziliko, njoki in rezanci na tisoč in en način so le peščica, kar ponuja njegov jedilni list, na katerem pa ne boste našli prave italijanske pice.

image
Miran Juršič

»Italijanska kuhinja je tako raznolika in ponuja toliko različnih specialitet, da pic res ne pogrešam,« pravi in že odbrzi pozdravit nove goste. »Trudim se, da ohranjam osebni stik z ljudmi, da jih pridem sam vprašat, kakšna je hrana, ali nazdravit z njimi ob odhodu, a ob vikendih je to skorajda nemogoče, saj imamo takšno gnečo, da sem ves čas v kuhinji.« Za štedilnikom mu sicer pomaga pomočnik, a še vedno je glavnica njegova.

Hrana, ob kateri ostaneš brez besed

Ponavadi sicer nisem tako neodločena, kar se tiče hrane, a dišave iz kuhinje mi sporočajo, da bom vse, kar bo prišlo na krožniku, z užitkom pojedla, zato se tokrat pustim presenetiti. Edino, za kar prosim, da vključi, so sveži jurčki, če je že ravno sezona. In seveda se nisem zmotila.

image
Miran Juršič

Ob pogledu na rezance s paradižnikovo omako, kaprami in škampi se mi zasvetijo oči. Zraven dobim še tiste kovinske pripomočke (pinceta, klešče), s katerimi naj bi se škampov lotila elegantno, a po nekaj neuspelih poskusih vzamem zadevo v svoje roke. Dobesedno. »Nekateri jih uporabljajo, nekateri ne, pri meni se ni treba delati fino. Počuti se kot doma,« me potolaži in pokaže, kako iz škampovih klešč s paličico izbrskam preostanek mesa. Morda se sliši čudno, a rezanci se v ustih kar topijo, kombinacija okusa pa je neverjetna, takšna, da za hip kar utihnem, kar se sicer redko zgodi. Kuhar je seveda zadovoljen, če so gostje navdušeni, in svoje veselje pokaže z naslednjo jedjo, tokrat mesno. Sočna govedina z rukolo v vinski omaki, ob kateri ponovno ostanem brez besed. Ko že pomislim, da je pozabil na moje jurčke, jih natakar ravno prinese, pečene na žaru kot prilogo. Mmmm, jesen res diši. Zraven postreže hišno vino, seveda italijansko, od slovenskih ima samo cviček, pa še to le zaradi želje domačinov, ki so gostilno vzeli za svojo, vaško. »Lahko se pohvalimo, da imamo kar velik spekter vin, iz različnih pokrajin. Prav tako iz Italije dobivam precej ostalih sestavin, dosti pa dam tudi na domačo, lokalno in sezonsko ponudbo.«

image
Miran Juršič

Vrtnica za slovo

Zdi se mi, da ob tej eksploziji okusov vase ne morem dati prav ničesar več, a ob pogledu na panakoto s tartufi z akacijevim medom si hitro premislim. Fotografu postreže s cuore di cioccolato, kar pomeni čokoladno srce. Gre za Krtinin italijanski souffle, ki se tako nežno razlije po krožniku, da vzbudi mojo pozornost in mi uspe naprositi vsaj za pokušnjo. Verjamem, da je to vrhunec kulinaričnega dneva, pa vendar ni.

image
Miran Juršič

Robertu ne uideš brez slovesa, seveda v italijanskem stilu. Nazdravimo z zlatim limončelom, dan pa mi polepša, ko mi ob slovesu podari roza vrtnico. Pri njem dobi vsaka ženska vrtnico vsak dan, ne glede na to, ali je kakšen praznik ali ne. Majhna pozornost, ki te naredi posebno in malo povzdigne v nebo. Kaj naj rečem ... Italijani pač obvladajo.

Članek je bil objavljen v reviji OBRAZI.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku