Odločitev za samooskrbo iz obnovljivih virov je smotrna

Dušan Waldhütter, 15.11.2018
Shutterstock

"Glede na informativne izračune, ki smo jih prejeli od izvajalcev Gen-I, Petrol in Prosigma, se naložba za petkilovatno elektrarno povrne v približno petnajstih letih, dodatni prihranek v skupno tridesetih letih delovanja je približno 8000 evrov," pravijo pri ZPS.

Eno glavnih vprašanj investitorjev, ki razmišljajo o lastni sončni elektrarni, je: ali se splača? Glede na rast cen v zadnjih desetih letih in glede na trenutne napovedi pričakujemo, da bodo cene električne energije naraščale. "Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi na leto približno 5000 kilovatnih ur (kWh) elektrike in s tega stališča je odločitev za sončno elektrarno smotrna, saj lahko vso potrebno elektriko gospodinjstvo proizvede samo in si zagotovi neodvisnost od naraščanja cen na trgu. Ne pozabimo, da govorimo o obnovljivem viru, ki ga je v Sloveniji dovolj – naša država je enakomerno osončena in ima velik potencial za izkoriščanje sončne energije, poleg tega strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že s postavitvijo sončne elektrarne z močjo enega kilovata zmanjšamo emisije CO2 za približno pol tone," pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ki skupaj s še štirimi potrošniškimi organizacijami in Evropsko potrošniško organizacijo BEUC sodeluje pri projektu Clear. Skupni cilj je potrošnikom približati aktivno vlogo na trgu energije, predstaviti prednosti trajnostnih virov energije in jim pokazati, kako postati energetsko samozadosten, s čimer lahko privarčujejo ne samo oni, temveč celotna družba.

image
Shutterstock

Višina naložbe

Višina naložbe je odvisna predvsem od moči elektrarne – pri moči okrog 5 kW se zneski gibljejo med 8000 in 11.000 evri. Poleg osnovne cene izvajalca je treba plačati še DDV, ki je 9,5-odstoten, a le, če je elektrarna na stanovanjskem objektu, ki je namenjen za trajno bivanje, in če uporabna površina stanovanja ne presega 250 kvadratnih metrov (za enostanovanjske stavbe) oziroma 120 kvadratnih metrov (večstanovanjske stavbe). Če je postavljena na nestanovanjski objekt (garaža, lopa, hlev), če objekt presega navedeno kvadraturo ali gre za počitniški objekt, velja običajna, 22-odstotna davčna stopnja, kar precej poviša končno ceno elektrarne.

image
Shutterstock Naša država je enakomerno osončena in ima velik potencial za izkoriščanje sončne energije, poleg tega strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že s postavitvijo sončne elektrarne z močjo enega kilovata zmanjšamo emisije CO2 za približno pol tone.

Večji porabniki si lahko obetajo večje prihranke

Ponudniki, od katerih so pridobili informativne izračune, navajajo, da se naložba povrne v povprečju v dvanajstih oziroma desetih letih z upoštevanjem nepovratnih sredstev Eko sklada, a le izračun za konkretno elektrarno lahko pokaže konkretne številke in še te veljajo le v teoriji. Če je ustrezno dimenzionirana, tako da ni ne prevelika (in po nepotrebnem ne krijete večje naložbe) ne premajhna (ne proizvede dovolj in morate elektriko kupovati), je pavšalni znesek na mesečnem računu skupaj z davkom približno 20 evrov. Razlika med tem zneskom in siceršnjim računom za električno energijo je vaš mesečni prihranek: če plačujete 65 evrov na mesec in se vam naložba povrne v 15 letih, v naslednjih 15 letih do konca življenjske dobe elektrarne prihranite dobrih 8000 evrov, polagajo račune na mizo pri ZPS.

image
Shutterstock Sončna elektrarna je smiselna naložba za večje gospodinjske porabnike, ki si lahko obetajo večje prihranke, v vsakem primeru pa je potreben individualen pristop ter nekaj preračunavanja in truda.

Vendar so tu še stroški

Če od tega zneska odštejemo stroške vzdrževanja in čiščenja, zavarovanja, morebitnih popravil po izteku garancij in stroške odvoza po preteku življenjske dobe elektrarne, se znesek lahko precej zmanjša oziroma celo približa pozitivni ničli. Poleg tega ne moremo predvideti, kaj se bo v prihodnjih 30 letih zgodilo z višino postavk na računu za elektriko. Sončna elektrarna je smiselna naložba za večje gospodinjske porabnike (manjšim jih izvajalci niti ne bodo namestili), ki si lahko obetajo večje prihranke, v vsakem primeru pa je potreben individualen pristop ter nekaj preračunavanja in truda. "Izvajalcem predlagamo, naj svoja spletna mesta obogatijo z več informacijami o financiranju, stroških vzdrževanja, čiščenja in zavarovanja ter drugih morebitnih stroških. Obiskovalec spletnih mest namreč dobi občutek, da gre za precej skrivnostno naložbo – večja preglednost je nujna za lažjo odločitev," svetujejo pri Zvezi potrošnikov.

image
Shutterstock Davek na dodano vrednost za sončno elektrarno je 9,5-odstoten, a le, če je elektrarna na stanovanjskem objektu, ki je namenjen za trajno bivanje in če ima ustrezno stanovanjsko površino.

Priključitev in varnost

Preden napravo oziroma sončno elektrarno priključite na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, morate pri distribucijskem operaterju pridobiti soglasje za priključitev (v primeru novega merilnega mesta) in spremembo soglasja za priključitev (v primeru obstoječega merilnega mesta ali povečanja nazivne moči naprave za samooskrbo).

Soglasje za priključitev mora biti izdano za nedoločen čas. Največja moč, ki je lahko oddana prek merilnega mesta v omrežje, je 11 kVA in ne sme presegati priključne moči, določene v soglasju za priključitev. Dobava električne energije se lahko izvaja kot gospodinjski odjem ali pa ostali odjem na NN – brez merjenja moči. Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov določa, da mora naprava, ki izkorišča energijo sonca, zaradi preprečitve električnega udara v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja in zagotavljati, da je v njej v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti.

Naprava za samooskrbo se mora ob izpadu distribucijskega omrežja ali zaznave prekoračitve predpisanih napetostnih in frekvenčnih mej v distribucijskem omrežju samodejno izklopiti in ne sme oddajati elektrike v distribucijsko omrežje. Lahko pa v tem primeru obratuje v otočnem režimu pod pogojem, da je zagotovljena ločitev celotne nizkonapetostne napeljave stavbe od distribucijskega omrežja.

Ali je vaš objekt primeren?
Ali je pri vas smotrna postavitev sončne elektrarne, bo izvajalec ocenil med terenskim ogledom in vam za to običajno izstavil račun (približno 30 evrov), v primeru izvedbe projekta pa vam znesek upošteval pri končni ceni. Računajte tudi na strošek pogodbe za priključitev na samooskrbo z distributerjem za električno energijo (približno 30 evrov).

Način obračunavanja

Lastnik naprave za samooskrbo mora z dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o samooskrbi. V njej se med drugim dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih glede količin in cene za dobavo elektrike, načinu zaračunavanja in plačevanju ter o veljavnosti in trajanju pogodbe. Bistveni element pogodbe je dogovor, da se oddana električna energija (kWh) v določenem obračunskem obdobju kompenzira s prevzeto (kWh). Pogodba se običajno sklene za nedoločen čas oziroma za čas delovanja naprave za samooskrbo, vendar lahko gospodinjski odjemalec tudi v tem primeru zamenja dobavitelja v skladu z določili energetskega zakona 3.

Stroški uporabe sončne elektrarne
Ne glede na to, kdo vam bo postavil elektrarno, lahko elektriko za samooskrbo kupujete pri katerem koli dobavitelju, ki ponuja paket samooskrbe. Elektrika se obračunava po enotni tarifi, na koncu obračunskega obdobja (koledarskega leta) pa plačate morebitno razliko med prejeto in oddano energijo. Poleg neto količine elektrike, omrežnine in prispevkov boste morali plačati tudi mesečno nadomestilo za “izravnavo odstopanj med prejeto in oddano energijo”. Cene elektrike pri samooskrbi in zneske nadomestil lahko preverite v razpredelnici.

Uredba uvaja način neto merjenja, ki temelji na menjavi kilovatne ure (kWh) za kilovatno uro (kWh) v določenem obračunskem obdobju. Lastnik naprave lahko trenutni presežek proizvedene elektrike, ki je ne uporabi za lastne namene, odda v omrežje, in nasprotno – elektriko odvzame iz omrežja, ko je njegova naprava ne proizvaja (dovolj). Pri obračunu se upošteva razlika med prevzeto in oddano elektriko, odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja.

Presežna količina v omrežje oddane energije se neodplačno prenese v last dobavitelja. Odjemalec torej od presežka nima koristi, manko energije na letni ravni pa je treba dokupiti. Na to razliko bo obračunana tudi omrežnina.

Za izravnavo odstopanj med prevzeto in oddano elektriko je odgovoren dobavitelj električne energije. Zaradi lažje izvedbe letnega obračuna se uporablja enotarifno merjenje. Dobavitelj odjemalcu izstavi mesečne račune v višini vnaprej dogovorjenih pavšalnih zneskov (akontacij), izračunanih na podlagi povprečne dnevne porabe elektrike, enkrat na leto (običajno po preteku koledarskega obdobja) dobavitelj izstavi še poračun. Dobavitelj mesečno ali enkrat letno zaračuna še dodatno postavko za izravnavo odstopanj med prevzeto in oddano električno energijo, ki je v cenikih dobaviteljev sicer navedena kot mesečni strošek. Enako kot pri običajni dobavi elektrike nekateri dobavitelji zaračunajo tudi materialne stroške.

Dobro je vedeti
- Za postavitev sončne elektrarne ni potrebno gradbeno dovoljenje; uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje opredeljuje njeno izvedbo kot investicijsko vzdrževalno delo.
- Če je objekt, na katerem nameravate postaviti sončno elektrarno, pod spomeniškim varstvom, morate pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
- Namestitev strelovoda ni pogoj za namestitev sončne elektrarne, odločitev je v domeni investitorja.
- Za čiščenje modulov je najbolje uporabiti destilirano vodo, izogibajte se uporabi čistil in grobih gobic oziroma krp, ki bi lahko poškodovale steklo.
Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku