Obletnica Napoleonovega rojstva: ko mali mož na prste stopi
Pred 250 leti se je rodil Napoleon Bonaparte, eden najpomembnejših evropskih voditeljev, ki s svojo kontroverznostjo še danes buri duhove.
Sin odvetnika s Korzike se je zaradi svojih izjemnih sposobnosti povzpel od vojskovodje do cesarja. S svojimi idejami in dejanji je spremenil tok evropske zgodovine in vplival na novodobno Evropo.
Kot Napulione di Buonaparte se je rodil pred 250 leti, 15. avgusta 1769, v Ajacciu na Korziki, v družini uradnika plemiškega rodu, v kateri so govorili le korziško. Šolal se je na vojaški akademiji in bil kot topniški stotnik priča francoski revoluciji. V vojski je hitro napredoval, že s 24 leti je postal brigadni general. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni Italiji. Napoleon je porazil avstrijsko armado, osvojil še severno Italijo in postal francoski nacionalni junak.
Istega leta se je ambiciozni general prvič poročil. Pa ne z Desiree Clary, s katero je bil dve leti zaročen in katere zgodba je opisana v priljubljenem zgodovinskem romanu, temveč s šest let starejšo Josephine de Beauharnais, doma z Martiniqua, vdovo po revoluciji giljotiniranega aristokrata.
Od konzula do cesarja
A vojaška kariera mu ni bila dovolj. Leta 1797 je Napoleon izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana. Leta 1799 je postal prvi konzul Francije, leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov. Kronan je bil v katedrali Notre Dame, s cesarskim nazivom pa je želel pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev. Reformiral je državno upravo, ki je v njegovem cesarstvu postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik, ki je določal enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije, ki so bila tako prvič tudi dejansko uzakonjena.
Francoski cesar je z vojaškimi zmagami in nepotističnim nastavljanjem vladarjev podložnih dežel obvladoval vse večji del Evrope, le Britanija se mu je zoperstavljala z močnim ladjevjem. Leta 1805 je admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju, v eni najznamenitejših pomorskih bitk, uničil francosko in zavezniško špansko mornarico. Napoleon je opustil načrte o napadu na Britanijo in se usmeril proti avstrijsko-ruskim silam, ki jih je še isto leto porazil pri Austerlitzu. Naslednje leto je razpustil Sveto rimsko cesarstvo, nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v Rensko zvezo. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo Ilirskih provinc leta 1809 odrezal od morja.
Rusija je bila prevelik zalogaj
V tem obdobju je bil Napoleon na vrhuncu moči, manjkal mu je le naslednik. Josephine, ki je imela iz prvega zakona dva otroka in ju je Napoleon posvojil, vendar nista štela za naslednika, ni več rodila. Zato je privolila v ločitev, da bi cesarju omogočila drugo ženitev, z Napoleonom pa sta ostala v dobrih odnosih vse do njene smrti leta 1814. Cesar si je za drugo ženo izbral avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Luizo, hčerko cesarja Franca II. Leto po poroki je rodila sina, kasnejšega Napoleona II.
Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo z ogromno vojsko, ki je štela kar 600 tisoč mož. Z velikimi napori je sicer prišel do Moskve, iz katere pa so se Rusi že prej umaknili. Z že popolnoma izčrpano vojsko je zasedel prazno mesto, a ga je potem, ko so ga ruski vojaki še požgali, moral zapustiti. Med vrnitvijo v strašni ruski zimi je izgubil večino svoje armade, v Francijo se je vrnilo le pet tisoč vojakov.
Ilirske province je Napoleon ustanovil z dekretom 14. oktobra 1809. Obsegale so Goriško, Trst, avstrijsko in beneško Istro, Kranjsko, zahodno polovico Koroške, ozemlje južno od Save med Kranjsko in Bosno, Dalmacijo, Boko Kotorsko in ozemlje Dubrovniške republike ter vzhodno Tirolsko. Glavno mesto je bila Ljubljana. Čeprav Francozi niso popolnoma odpravili fevdalnih vezi, je njihova vladavina za prebivalce Ilirskih provinc pomenila podrobnejšo seznanitev s pridobitvami francoske revolucije in sodobno meščansko družbo.
Uvedeni so bili enakost pred zakonom, splošna vojaška obveznost, sodobna uradniška uprava in poenoten davčni sistem, odpravljeni nekateri davčni privilegiji, razmejene so bile pristojnosti med državo in cerkvijo, sodstvo pa podržavljeno. Kratko obdobje Ilirskih provinc je močno pripomoglo k dvigu narodne zavesti Slovencev. 13. oktobra 1813 so oblast na ozemlju Ilirskih provinc ponovno prevzeli Avstrijci.
To je bil začetek njegovega konca, saj je poraz v Rusiji spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je francoska vojska spet doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo.
Sto dni do Waterlooja
Toda že naslednje leto je z Elbe pobegnil in se odločil za pohod na Pariz. Novi režim kralja Louisa XVIII. je bil tako nepriljubljen, da je Napoleonu samo s četico pristašev uspelo ponovno prevzeti oblast. A ta je trajala le sto dni, do znamenite bitke pri Waterlooju. V tem kraju v današnji Belgiji se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, ki jo je vodil Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski. Napoleon je bil spet poražen. To je bil njegov dokončni konec. Izgnali so ga na oddaljeni otok Sveta Helena v Atlantiku, kjer je zastražen živel do smrti 5. maja 1821.
Takrat opravljena avtopsija pokazala, da je bil najverjetnejši vzrok njegove smrti tumor na želodcu. Bolečine v trebuhu naj bi bile tudi razlog za značilno Napoleonovo držo, saj naj bi si bil z dlanjo grel boleči predel. Potem pa je neka študija iz leta 1961, 140 let po smrti, odkrila veliko vsebnost arzena v Napoleonovih laseh. Zaradi tega so se pojavile teorije zarote, da so Napoleona mogoče zastrupili Britanci ali francoski sovražniki, da vojskovodja ne bi ponovno prišel na oblast.
Čeprav so študije pokazale tudi, da so se številke Napoleonovih hlač v letih pred smrtjo neprestano zmanjševale, najverjetneje zato, ker je hujšal zaradi tumorja na želodcu, so znanstveniki vseeno preverili teorijo o arzenu. Pridobili so primerke Napoleonovih las iz otroštva, iz časa, ko je živel na Korziki, in iz časa izgnanstva na Elbi. Rezultati so pokazali, da je bila vsebnost arzena sicer nekoliko višja, kot je normalno danes, a vsebnosti so bile enake v vseh obdobjih Napoleonovega življenja. Podobna vsebnost arzena je bila najdena tudi v laseh njegove žene in sina, kar je dokaz pogoste uporabe arzena v tedanjih časih.
1. Velja za človeka nizke rasti, pa to s svojimi 168 centimetri ni bil, saj je bila povprečna višina Francozov v 18. stoletju le 160 centimetrov.
2. Prepričanje, da je bil majhen, morda izhaja iz razlike med angleškim in francoskim palcem kot mersko enoto ali pa iz pogostega pojavljanja ob nadpovprečno visokih vojakih telesne straže.
3. Kompleks majhnih ljudi je kot Napoleonov kompleks poimenoval psiholog Alfred Adler.
4. Napoleon naj bi bil ukazal, da na spodnji del rokavov vojaških uniform prišijejo gumbe, da bi vojake odvadil brisanja nosu v rokave.
5. Trpel je za ailurofobijo, strahom pred mačkami. Legenda pravi, da je v bitki pri Waterlooju Wellington pred njegovo vojsko postavil 70 mačk, kar je Napoleona tako prestrašilo, da je ukazal umik.
Že po abdikaciji leta 1815 je Napoleona nasledil tedaj komaj štiriletni sin, ki je bil kronan za Napoleona II. Bil je bolehen otrok, živel je na Dunaju in umrl leta 1832, star še ne 21 let.
Zgodovinarji si še danes niso enotni pri oceni kratkega, a burnega obdobja Napoleonove vladavine. Nekateri ga imajo za krutega tirana in militantnega osvajalca, ki je v Evropi zakrivil pustošenje in prelivanje krvi, ki se nato ni ponovilo vse do časa Adolfa Hitlerja. Drugi pa v ospredje postavljajo njegove dosežke, pomembne za evropski gospodarski in družbeni razvoj, zlasti niz liberalnih reform, s katerimi je preživelo fevdalno ureditev postopoma zamenjal z modernim kapitalizmom, in uvedbo osnovnih človekovih pravic.
Zakaj je bolje z upokojitvijo počakati do novega leta
Kaj prinašajo pokojninske spremembe tistim, ki se bodo upokojili po novem letu?
"Najbolj pomembna novost, ki začne veljati s 1. januarjem, je zagotovo dvig odmernega odstotka za moške in zaustavitev padanja odmernega odstotka za ženske. Ženskam bi se namreč brez sprememb zakonodaje prihodnje leto odmerni odstotek znižal s sedanjih 63,5 na 61,5 odstotka. Novela je to padanje odmernega odstotka zaustavila in za ženske ostaja 63,5. Moškim pa se začne odmerni odstotek postopoma zviševati s sedanjih 57,25 na 63,5 odstotka do leta 2025, ko bo za oba spola enak. Moški, ki se bo torej upokojil prihodnje leto, se mu bo pokojnina odmerila že v višini 58,5 odstotka od pokojninske osnove."
Če bi se torej moški upokojil še letos, bi mu izračunali nižjo pokojnino kot prihodnje leto. Kaj pa vsi tisti, ki so že upokojeni? Lahko računajo na kakšne popravke?
"V razpravi o noveli pokojninskega zakona je bila v parlamentu sicer pobuda, da se pokojnine zvišajo tudi za nazaj, a to ni bilo sprejeto. To je tudi prav, ker ne kaže pri tem spregledati, da so se ljudje v letih nazaj upokojevali pri različnih pogojih. Pred letom 2000 se je denimo pokojninska osnova še izračunavala na podlagi desetletnega povprečja plač, potem se je upoštevalo 18-letno povprečje, zadnja leta pa že 24-letno povprečje plač. Poleg tega so bili tudi pogoji različni. Ženske so se lahko upokojile že s 35 leti pokojninske dobe, moški pri bistveno nižji starosti kot danes. Različni pa so bili v preteklosti tudi odmerni odstotki. Horizontalne enakosti med upokojenimi v različnih obdobjih ni več."
Koliko bi "stalo" zvišanje vseh pokojnin za nazaj?
"To bi bil finančno prevelik zalogaj. Samo če bi zvišali pokojnine vsem, ki so se upokojili od leta 2013, bi to pomenilo v šestih letih za pokojninsko blagajno 200 milijonov evrov. Kasneje pa na leto preko 60 milijonov evrov več. A tudi vsi tisti, ki so se v zadnjih letih upokojevali po ZPIZ-2, ki je sicer zaustavil padanje odmernega odstotka, niso odhajali v pokoj po istih pogojih. Deležni so bili tudi izrednih uskladitev, čeprav niso bili prikrajšani ali so bili le delno pri neusklajevanju po sistemskem zakonu v letih 2010 do 2015."
Bile so tudi zahteve, da se prehodno obdobje šestih let, v katerih se bo za moške zvišal odmerni odstotek na 63,5, skrajša za dve leti.
"To ne bi bilo dobro, ker bi naenkrat bila razlika med pokojninami, odmerjenimi v kratkem časovnem obdobju, prevelika. Daljše prehodno obdobje pa je tudi stimulacija za zavarovance, da dlje delajo, saj si bodo s tem zagotovili višjo pokojnino."
So pa danes pokojnine še vedno nižje tudi zato, ker se od leta 2010 niso usklajevale, kot je to določeno v pokojninskem zakonu. Po izračunih še za 7,2 odstotka. Če že odštejeva letošnjo decembrsko izredno uskladitev, v višini 1,5 odstotka, bodo nižje še za 5,6 odstotka. Kako komentirate zahteve upokojencev, da se jim to čim prej povrne z izrednimi zvišanji?
"Tudi v preteklosti se je že dogajalo, da so bile pokojnine zamrznjene in se kasneje to ni povrnilo. Upokojenci so lahko zadovoljni, da so izredne uskladitve. Po krizi je prišla bistveno boljša gospodarska situacija, pokojnine se usklajujejo, redno in izredno, ne verjamem pa, da se bo lahko vse za nazaj povrnilo. Decembra letos bo 1,5-odstotna izredna uskladitev, tudi decembra prihodnje leto, kot vse kaže, bo. Upam, da ne vsem v enakem znesku, za 6,5 evra, kot je določeno zdaj, ampak za en odstotek, kar pomeni, da bo razlika še samo okoli 4,5 odstotka."
Uresničitev zahteve sindikata upokojencev in civilne iniciative Za upokojence gre, da bi v celoti za nazaj izredno uskladili pokojnine do konca junija prihodnje leto, torej ni možna?
"To je nerealno in populistično, kar sem že večkrat povedal in zaradi tega prejel tudi očitke. Tukaj je fiskalno pravilo, na podlagi katerega je državni zbor sprejel odlok, ki določa zgornjo mejo porabe denarja pokojninske blagajne. Mi smo že na vrhu. Ne moremo za 5,6-odstotno izredno uskladitev zagotoviti še dodatnih 280 milijonov evrov do junija. Že za redno uskladitev, ki je predvidena od 1. januarja, v višini 3,5 odstotka, bo potrebnih 180 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še 1,5-odstotno letošnjo decembrsko izredno uskladitev, kar pomeni še dodatnih 80 milijonov evrov prihodnje leto, pridemo že na več kot dodatne pol milijarde evrov, česar pa pokojninska blagajna ne vzdrži na dolg rok. Morda le do naslednje krize, ko bi morali pokojnine zniževati, česar pa si nihče ne želi. Treba si je prizadevati, da se z nepremišljenimi posegi ne ogrozi redno usklajevanje pokojnin, saj se le tako ohranja njihova kupna moč."
Tudi med upokojenci so mnenja, kakšno usklajevanje je bolj pravično, različna. Vsem v enakih zneskih ali odstotkih? Kakorkoli obračava, dejstvo je, da problema nizkih pokojnin ne bo rešilo niti 6,5 evra vsem niti ne za odstotek višje pokojnine.
"Pokojnina temelji na vplačanih prispevkih, je torej ekonomska kategorija, vendar upošteva tudi načelo solidarnosti - tako pri odmeri pokojnine od najnižje pokojninske osnove kot pri zagotovljeni pokojnini za 40 let dela in najnižji pokojnini, navsezadnje pa tudi pri odmeri pokojnine od najvišje pokojninske osnove. Tudi tisti, ki bi lahko imeli zelo visoke pokojnine glede na vplačane prispevke, dobijo manj. Potem je tu letni dodatek. Tisti z nižjo pokojnino dobijo višjega in obratno. Nekaj let letnega dodatka upokojenci z višjimi pokojninami sploh niso dobivali. Predlagatelji izredne uskladitve vsem enako se ne zavedajo, da bodo zaradi načina izračuna nižje tudi najnižje pokojnine."
Ste jih na to opozorili?
"Ni bilo časa. Vprašanje ste nam poslali samo z Večera in odgovorili smo, da je usklajevanje v enakih zneskih zelo nevaren in nesprejemljiv poseg v razmerja med pokojninami, ki so odvisne od dolžine pokojninske dobe in višine vplačanih prispevkov. Niso pa takšne težnje nič novega, že vrsto let se tisti, ki imajo nizke pokojnine, zavzemajo, da bi se vsem usklajevale v enakih zneskih in ne odstotkih. Tega bi bili zelo veseli tudi vsi, ki ponujajo dodatno pokojninsko zavarovanje. Če bi iz obveznega zavarovanja sčasoma vsi dobivali le še minimalne pokojnine, bi tisti, ki imajo več denarja, svoje prispevke preusmerili v dodatno zavarovanje."
Kako bi se to lahko zgodilo, če je zavarovanje v prvem stebru obvezno?
"Po tej logiki bi se namreč moral spremeniti sistem javnega pokojninskega zavarovanja, saj višina pokojnine ne bi bila več odvisna od plač oziroma vplačanih prispevkov, ker bi iz prvega stebra dobivali vsi le še nek enak, minimalni znesek, neke vrste nacionalno pokojnino. Prav zato je takšna rešitev zelo nevarna. Mnogi bi bili na slabšem kot zdaj, predvsem tisti, ki si ne bi mogli z dodatnim zavarovanjem zagotoviti višjih prihodkov v starosti. Bilo bi manj solidarnosti, kot je je v sedanjem sistemu."
Ko govoriva o dostojnih pokojninah - kako to, da so v Avstriji, kjer imajo enak pokojninski sistem, pokojnine bistveno višje in zagotavljajo varno starost?
"Razlog so predvsem višje plače v Avstriji. Ko so te višje, se zbere tudi več prispevkov."
Zberejo pri sosedih torej toliko več prispevkov?
"Ne, tudi pri njih se pokojninski sistem delno financira iz proračuna."
Če primerjava: v Avstriji namenjajo za pokojnine 14,9 odstotka BDP, v Sloveniji le dobrih 9 odstotkov BDP, kar je manj od EU-povprečja. Pa tudi manj kot v času krize, čeprav imamo vsako leto več upokojencev, kar ni logično. Torej v primerjavi z drugimi še vedno varčujemo pri pokojninah?
"To je odvisno od tega, kako se država odloči."
Torej če bi v Sloveniji namenili takšen delež BDP za pokojnine kot v Avstriji, bi tudi pokojnine iz obveznega zavarovanja lahko bile višje?
"Seveda bi bile višje, in to bistveno. To pa bi tudi pomenilo, da bi bilo treba v pokojninski blagajni dodatno zagotoviti več kot dve milijardi evrov. Kje bi jih vzeli? Zdravstvu, ki denar prav tako potrebuje? Bi dvignili prispevno stopnjo, o kateri delodajalci že zdaj pravijo, da je previsoka? Osnove za plačevanje prispevkov pa so dejansko nizke. Skoraj 80 odstotkov samostojnih podjetnikov plačuje prispevke od najnižje osnove, ki je možna. Potem pa so presenečeni, ko po 40 letih dela ne bi dobili več kot 380 evrov pokojnine. Dejansko pa iz pokojninske blagajne dobijo 530 evrov, ker toliko znaša zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninskega zavarovanja. Razliko mora nekdo plačati."
Levica predlaga, da bi zajamčena pokojnina za 40 let dela morala znašati 613 evrov, najnižja pokojnina nasploh pa 440 evrov. Je to rešitev?
"Nikakor, ker bi ljudem dajali napačno sporočilo, saj bi naenkrat postalo povsem nepomembno, ali smo za pokojnino delali 15 ali 30 let. Večina bi hitro ugotovila, da se torej ne splača dolgo delati in plačevati prispevkov od višjih osnov, saj boš v vsakem primeru dobil 440 evrov. Po tej poti bi se preko pokojninske blagajne reševala socialna politika. Pred leti je bil celo predlog, da bi namesto iz zdravstvene blagajne šla sredstva po dvanajstih mesecih bolniškega dopusta iz pokojninske blagajne. Vse to pomeni, da bi hkrati, ko govorimo, kako je treba očistiti pokojninsko blagajno, zdaj nanjo obesili številne dodatne obremenitve, ki ne sodijo v ta sistem, in tako reševali vrsto drugih problemov. Tudi družinsko politiko z zniževanjem starosti in odmernimi odstotki za otroke ter aktivno politiko zaposlovanja starejših s spodbudami tistim, ki ostajajo aktivni po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Če k temu dodamo še zvišanje pokojnin, 6,5 evra vsem enako, potem to res ni najboljša popotnica za upokojence, niti sedanje niti bodoče, še manj za vzdržnost našega pokojninskega sistema, ki se bo v kratkem moral resno soočiti s slabimi demografskimi obeti."
Koliko upokojencev prejema po 40 letih dela zajamčeno pokojnino 530 evrov v Sloveniji?
"Okoli 48 tisoč je takšnih upokojencev. Za ženske, ki se upokojujejo sedaj po pogojih ZPIZ-2, zagotovljena pokojnina ne pride več v poštev, ker je znesek starostne pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najnižje pokojninske osnove, nekoliko višji, 545 evrov."
To je še vedno pod pragom revščine, kar pomeni, da sistem ustvarja reveže z upokojitvijo.
"Sva spet pri plačah oziroma osnovah, od katerih se plačujejo prispevki. Nekdo, ki prejema minimalno plačo in že z njo komaj shaja, si ne more obetati, da bo dobil visoko pokojnino in bo lahko dostojno živel na stara leta."
Približno toliko upokojencem z nizkimi pokojninami je v preteklosti Zpiz izplačeval varstveni dodatek. Do spremembe socialne zakonodaje 2012, ko je zaradi drugačnih omejitev večina ta dodatek izgubila ali se mu odpovedala. Je bila to nepremišljena poteza?
"Višina varstvenega dodatka je bila odvisna od družinskih prihodkov in dolžine pokojninskega zavarovanja. Nekateri so dobili več, drugi manj, seveda do določenega zneska."
Ampak nekdo, ki je imel nizko pokojnino, je vendarle dobil še nekaj zraven.
"Drži. Varstveni dodatek je bil celo socialno bolj pravičen kot izplačilo letnega dodatka. Pri slednjem se namreč ne upoštevajo dohodki družine in tako lahko nekdo z nizko pokojnino dobi višjega, čeprav ima njegov partner, s katerim živi, visoko pokojnino. Pri letnem dodatku je sprememba le pri tistih, ki dobivajo del pokojnine iz tujine. Tako zanje velja, da je od seštevka pokojnine iz tujine in te, ki jo dobivajo v Sloveniji, odvisno, ali bodo dobili sorazmerni del višjega ali nižjega letnega dodatka. Včasih smo upoštevali le višino slovenske pokojnine."
Država vendarle ima vzvode, da zagotovi ljudem minimalne dostojne pokojnine.
"Ima. A prihaja do nelogičnih razmerij. Pred časom je določila zagotovljeno pokojnino za 40 let dela, ker je bilo nesprejemljivo, da morajo ljudje po socialno pomoč, varstveni dodatek, na center za socialno delo zaradi nizke pokojnine po 40 letih dela. Ko je bil cenzus za varstveni dodatek še 470 evrov, je to bilo začasno rešeno, danes pa je cenzus za varstveni dodatek spet višji od zagotovljene pokojnine za 40 let dela. Znaša 577 evrov. Socialni transferji hitreje naraščajo, kar ruši razmerja med tistimi, ki so delali, in tistimi, ki niso."
A vendarle, s 500, 570 evri, kar je še vedno pod pragom revščine, je zelo težko živeti.
"Žal drži, a vedeti je treba, da je povprečje starostnih pokojnin z doseženimi 40 leti dobe in več 840 evrov. Za starostne pokojnine brez sorazmernih in delnih, torej tudi tiste z manj kot 40 leti dela, je povprečje približno 740 evrov. Tudi z delnimi in sorazmernimi pa 657 evrov."
Koliko znaša najvišja izplačana pokojnina?
"Najvišja izplačana pokojnina je 2834 evrov. Prejema jo upokojenka, ki je imela ob upokojitvi 57 let pokojninske dobe. Sicer pa je najvišja pokojnina seveda odmerjena od najvišje pokojninske osnove in za žensko znaša za 40 let dela 2180 evrov, za moškega pa 1965 evrov."
Ko ste letos vsem, ki so dopolnili starost 58 let, pošiljali informativne izračune njihove bodoče pokojnine, je bilo precej razočaranja tudi med univerzitetnimi profesorji in zdravniki iz javnih zavodov. Nekaterim ste izračunali le okoli tisoč evrov pokojnine, ki jo lahko pričakujejo ob upokojitvi.
"To so izjeme, z manj pokojninske dobe. Zpiz pri izračunih upošteva pokojninsko dobo do 65. leta starosti. Nekateri pri teh letih še nimajo 40 let, zato je seveda tudi njihova predvidena pokojnina nižja. Kar zadeva izračune, je treba tudi povedati, da so bili narejeni po veljavnih odmernih odstotkih, ki pa se bodo začeli s 1. januarjem zviševati, in tako lahko tisti, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, računajo na višje pokojnine, kot kažejo izračuni. Moški po letu 2025 bodo imeli za 11 odstotkov višje pokojnine. Višje bodo tudi pokojnine žensk, ker se jim odmerni odstotek ne bo znižal na 60,25 odstotka. Zdravniki in univerzitetni profesorji lahko večinoma računajo na nad 1500 evrov pokojnine za 40 let pokojninske dobe. V informativnem izračunu tudi ni zapisano, da se lahko posameznik upokoji prej, če si zniža starost zaradi skrbi za otroke ali služenja vojaškega roka, ker je to čisto osebna odločitev vsakega zavarovanca. Nekdo se bo odločil za to, drugi ne."
Ženske bodo imele po novem možnost izbirati: ali nižja starost zaradi otrok ob upokojitvi ali višja pokojnina.
"Ženska, ki ima dva otroka, ne more enega otroka uveljavljati za znižanje starosti in enega za višjo pokojnino. Vzemimo primer: če ima dva otroka in ji do 65 let, ko se lahko upokoji, manjka samo pol leta, je zanjo ugodneje, da dela še pol leta in potem oba otroka izkoristi za višji odmerni odstotek pri pokojnini, kot da se upokoji šest mesecev prej in izkoristi znižanje starosti za samo enega otroka. V tem primeru se ženski najbolj splača, da si zniža starost zaradi skrbi za otroka in dela naprej. Ker s tem izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ji ob plači pripada še 40 odstotkov pokojnine (zdaj je bilo 20 odstotkov). Ko pa se bo čez pol leta dejansko upokojevala, se lahko še enkrat odloči, ali bo izbrala višjo pokojnino zaradi obeh otrok ali višji odmerni odstotek za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Dva otroka ji prineseta za 2,72 odstotne točke višjo pokojnino in še normalno vrednotenje pokojninske dobe za šest mesecev v višini 0,68 odstotka; ker bo za pol leta dela dobila po novem za 1,5 odstotka višjo pokojnino, je ugodneje upoštevanje odmernega odstotka za otroke. Pri vsakem posameznem primeru, kjer lahko pride v poštev znižanje ali odmerni odstotek, bo treba preveriti, kaj je ugodneje."
Torej se ni treba bati, če si znižaš starost zaradi otrok in delaš naprej?
"Tako je, v tem primeru imaš ob dejanski upokojitvi še vedno možnost izbrati med višjo pokojnino zaradi skrbi za otroka ali višjo pokojnino za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pravico imaš izbrati tisto možnost, ki je zate ugodnejša."
Večina moških te možnosti ne bo imela.
"Le tisti, ki so bili na starševskem dopustu in so prejemali nadomestilo. Morda bo zanje to bolj aktualno čez leta. V preteklosti so nadomestilo iz naslova starševstva večinoma izkoristile ženske, moški le izjemoma, pri mlajših generacijah očetov pa se tudi to spreminja. Vzemimo, da imata starša tri otroke, za dva je bila na starševskem dopustu mama, za enega oče. Kako bosta uveljavljala bonuse za otroke ob upokojitvi, pa se bosta lahko vsak zase odločila. Denimo ženska si bo znižala starost za dva otroka, moški pa bo raje izbral možnost za zvišanje pokojnine zaradi skrbi za enega otroka."
Velja višji odmerni odstotek za otroke samo pri starostni upokojitvi?
"Ne, velja tudi za predčasne in invalidske pokojnine, kjer pa ni dileme, da se izkoristi odmerni odstotek, ker znižanje starostne meje ne pride v poštev."
Po novem ne bodo višje samo pokojnine moških zaradi postopnega dviga odmernega odstotka. Višje bodo tudi predčasne, družinske, vdovske in invalidske pokojnine. Je tudi za njihov dvig predvideno postopno zviševanje?
"Odmerni odstotek bo namreč vplival na vse pokojnine bodočih upokojencev in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Pri moških se bodo postopoma zviševale z višjimi odmernimi odstotki do leta 2025, kar velja tudi za višino najnižje pokojnine, ki je vezana na odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe za moške, ki se bo do leta 2025 s 26 odstotkov dvignil na 29,5 odstotka, kar pomeni zvišanje za 13 odstotkov."
Pokojnino si bo mogoče še vedno zvišati tudi z delom po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev z doseženimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Ta doba bo po novem vrednotena nekoliko slabše. Za eno leto bo zavarovanec namesto štirih dobil le tri odstotke. Kaj to pomeni za tiste, ki že delajo po izpolnitvi pogojev?
"Nižje vrednotenje te dobe bo veljalo z novim letom, vendar ne za nazaj. Do 31. decembra 2019 se bo ta doba vrednotila po starem, torej višje, po novem letu pa po novem, nižje."
Tistim, ki so denimo že dve leti delali dlje, ni treba hiteti v pokoj zaradi bojazni, da bodo ob upokojitvi, čeprav šele čez leto, dobili manj?
"Nikakor, do 31. decembra 2019 bo za vsako leto dela več dobil štiri odstotke. Nekdo, ki je že oddelal dve leti več, bo torej dobil 8 odstotkov za ti dve leti, četudi se bo upokojil šele če eno leto, dve ... Za dodatno leto po novem letu pa bo dobil le 3 odstotke več. Skupaj torej 11 odstotkov. Po starem bi dobil 12 odstotkov, kar v praksi pomeni za 20 odstotkov višjo pokojnino, ker gre za odstotne točke. Moški ob tem lahko računajo še na višji odmerni odstotek, če se bodo upokojili po novem letu. Torej za tiste, ki so že delali po izpolnitvi pogojev, ni bojazni, da bodo zaradi sprememb na slabšem, in jim zaradi tega ni treba hiteti z upokojitvijo."
Si je pokojnino možno zvišati le s tremi leti dela več?
"Ne samo s tremi, ampak tudi z nadaljnjimi, res pa je, da največ v prvih treh letih. Velja še spomniti, da si bo po novem mogoče zvišati pokojnino s pol leta dela več, za 1,5 odstotka. Ne pa tudi denimo za samo tri mesece, kot je bilo do zdaj. Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa pa bo po novem veljalo tudi za tiste, ki so se že upokojili pri 60 letih s 40 leti pokojninske dobe in se bodo reaktivirali, oziroma za ženske tudi pri nižjih pogojih, ki so veljali v prejšnjih letih. Do zdaj tega ni bilo. Ministrstvo je bilo pri tej novosti zelo radodarno, kot kaže zato, ker preko pokojninske blagajne skuša reševati aktivno politiko zaposlovanja starejših. To velja že tudi za vse delno upokojene in po novem tudi za tiste, ki se bodo ponovno vključili v zavarovanje in so bili upokojeni po pogojih ZPIZ-2. V primeru delne upokojitve ali ponovne vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa bodo po novem prva tri leta deležni še sorazmernega dela pokojnine od 40 oziroma po treh letih 20 odstotkov starostne pokojnine. Denimo, za štiri ure zavarovanja bo prejel zavarovanec 50 odstotkov starostne pokojnine in še 20 (skupaj 70), po treh letih pa 10 odstotkov (skupaj 60).
Kako dolgo pa bo možno po novem dobivati ob plači tudi del pokojnine?
"Prva tri leta bo po novem znašal del starostne pokojnine 40 odstotkov (zdaj le 20 odstotkov), po tem pa za vsako leto dela več še 20 odstotkov. Do zdaj so del pokojnine k plači prejemali tudi tisti, ki so delali po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev. Po novem to ne bo več možno."
Bodo ti z novim letom prenehali dobivati 20 odstotkov predčasne pokojnine?
"Ne. Dobivali bodo še naprej 20 odstotkov. Tisti, ki pa bodo šele prihodnje leto izpolnili pogoje za predčasno upokojitev in bodo delali naprej, pa ne bodo več dobili ob plači dela pokojnine."
Na 40 odstotkov pokojnine torej lahko računajo le tisti, ki delajo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev?
"Tem bo Zpiz po uradni dolžnosti z novim letom zvišal zneske in poslal nove odločbe."
Koliko pa je v vaši evidenci zavarovancev, ki delajo in prejemajo del pokojnine?
"Okoli 11 tisoč, do konca leta jih bo že 12 tisoč."
Torej število hitro narašča?
"Še posebno zdaj, ko se ljudje ne upokojujejo, ker čakajo na višje odmerne odstotke z novim letom. Poleg tega še mnogi ravno zaradi sprememb vlagajo zahtevke za del pokojnine, predvsem tisti, ki bodo še letos izpolnili pogoje za predčasno upokojitev, ker se jim še prizna 20 odstotkov."
Koliko ljudem boste z novim letom dvignili del pokojnin z 20 na 40 odstotkov?
"Približno 11.500, ker jih okoli 500 prejema 20 odstotkov predčasne pokojnine. Za tiste, ki so v času prejemanja 20 odstotkov predčasne pokojnine že oziroma bodo do 31. decembra izpolnili pogoje za starostno pokojnino, pa tudi pride v poštev 40 odstotkov. Tisti, ki pa bodo izpolnili pogoje za starostno pokojnino kasneje, bodo lahko na podlagi vloge pridobili 40 odstotkov starostne pokojnine."
Bodo nominalni zneski še enkrat višji?
"Na zavodu smo vsi tako pričakovali, a tisti, ki so vsaj tri oziroma šest mesecev prejemali 20 odstotkov starostne pokojnine, bodo deležni še odstotnega povečanja za doseženo dobo v času prejemanja 20 odstotkov. Na primer: za moškega, ki je že tri leta prejemal 20 odstotkov starostne pokojnine in imel ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, bo njegovih 40 odstotkov nominalno pomenilo 48,3 odstotka. Namesto normalno s 300 na 600 evrov bi v prejšnjem primeru to pomenilo s 300 na 725 evrov. Anomalija v zakonu, ki stane skoraj tri milijone evrov na letni ravni in je še izvajalsko zelo neracionalna. Nerazumljivo pa je, da je ta predlog prišel z delodajalske strani, in to na koncu pogajanj, ko je bilo že jasno, da delodajalec ne bo imel nobene vloge pri nadaljnjem ostajanju v delovnem razmerju."
Koliko let po izpolnitvi pogojev pa ljudje delajo dlje?
"Imamo celo 18 zavarovancev, ki že več kot šest let prejemajo ob plači del pokojnine, kar je možno od januarja 2013, preko 1500 pa že tri leta. Povprečen čas prejemanja teh 11 tisoč je približno 18 mesecev."
Do zdaj ni bilo za to potrebno soglasje delodajalca. Kaj pa po novem?
"Prav tako ne bo potrebno. Tako so se dogovorili socialni partnerji in je treba ta dogovor spoštovati, čeprav menim, da višji ko pripada zavarovancu odstotek pokojnine ob plači, več besede pri tem, kako dolgo po izpolnitvi pogojev lahko dela oziroma ga v podjetju še potrebujejo, bi moral imeti njegov delodajalec."
Kako bo bolniška vplivala na prejemanje dela pokojnine?
"Po novem zavarovanec, če bo več kot 30 delovnih dni na bolniškem dopustu, v tem času ne bo upravičen do dela pokojnine ob plači. Enako bo veljalo za tiste, ki ne bodo imeli poravnanih vseh prispevkov. Da se izognemo zlorabam. V praksi se je namreč dogajalo, da so si nekateri preračunali in ugotovili, da je bolniška višja od njihove bodoče pokojnine. Ob tem so poleg bolniške dobivali še 20 odstotkov pokojnine in imeli še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa ali vsaj normalno vrednotenje, če niso imeli dopolnjenih 40 let dobe. V bistvu pa niso delali, ampak so bili na bolniški. Od okoli 11 tisoč prejemnikov delne pokojnine jih je 120 do 130 že dlje časa na bolniškem dopustu. Stimulacije pa so namenjene za delo."
Tudi v javnem sektorju za zaposlene ne velja več, da se ob izpolnitvi pogojev morajo upokojiti.
"Po naših podatkih je od teh 11 tisoč zavarovancev, ki prejemajo pokojnino ob plači, več kot 2000 zaposlenih v javnem sektorju. Bilo bi jih zagotovo še več, če pred leti ne bi veljal ZUJF in so se morali upokojiti, če z delodajalcem niso sklenili dogovora za podaljšanje delovnega razmerja, ko so izpolnili pogoj 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa."
Bliža se konec leta in nekateri se še odločajo, ali se je bolje upokojiti 31. decembra ali 1. januarja.
"Žal so bile spremembe sprejete pozno, kar je povzročilo med ljudmi kar precej negotovosti in bojazni, kdaj se je primerno upokojiti. Res je, nekateri se še vedno odločajo, ali se je bolje upokojiti 31. decembra ali 1. januarja. Če je odločitev samo med tema dvema datumoma, je za moške nedvomno bolje, da se upokojijo 1. januarja. Prav tako za ženske, ki imajo možnost uveljaviti vsaj enega otroka za odmerni odstotek. To sta za večino najpomembnejša dejavnika, ki ju je trenutno treba upoštevati pri odločitvi, kdaj v pokoj. V praksi je že kar nekaj primerov, ko so ljudje na zavod naknadno posredovali nov sklep o prenehanju delovnega razmerja s spremembo datuma s 30. na 31. december in tako upokojitev s 1. januarjem 2020. Če je še kdo v dilemi, predlagam, naj se pozanima na zavodu, in če mu delodajalec to omogoči, naj spremeni datum upokojitve. Povprečni čas prejemanja starostne pokojnine za ženske je 24 let in 9 mesecev, za moške 18 let. To pomeni, da je pomembno, da se človek odloči za datum upokojitve, ki mu zagotavlja višjo pokojnino, posebno če gre za samo en dan razlike."
Vedno zmanjka denarja? Tukaj so 4 koraki, s katerimi lahko vzamete svoje finance pod nadzor
Da bi bilo uresničevanje finančnih ciljev v letu 2020 nekoliko lažje, so za vas pripravili nekaj kratkih nasvetov. Svetujejo, da si najprej postavimo dosegljive varčevalne cilje. "Manj besed in več dejanj bo prineslo boljše rezultate, spodbudno bo tudi spremljanje napredka. Uživajte v uresničevanju ciljev – pot do cilja je tista, ki prinaša pravo zadovoljstvo," pravijo pri ZPS, ki so nasvete strnili v štiki korake.
1. Korak: Preverite, kje ste, in postavite načrt za naprej
Vsaj enkrat na leto je dobro, da pregledate svoje finančno stanje in si odgovorite na osnovna vprašanja:
- kakšni so moji prihodki in odhodki?
- Kje lahko poiščem prihranke?
- Kateri so moji finančni cilji? Ali so (še) ustrezni?
- Ali napredujem pri uresničevanju finančnih ciljev?
- Bo leto 2020 prineslo spremembe, ki jih moram upoštevati (nova zaposlitev, večji izdatek, najem ali odplačilo kredita, sprostitev varčevanja itd.)?
- Kje so moje šibke točke pri denarju (zapravljanje, prenizki prihodki, vzdrževanje sicer samostojnih družinskih članov itd.)?
- Ali (dovolj) varčujem za pokojnino?
Načrt izdatkov za prihodnje leto naj bo čim bolj natančen, s konkretnimi zneski. Določite fiksne stroške, kot so najemnina, elektrika, voda in drugi stroški za stanovanje ali hišo, registracija avtomobila, plačilo kredita ipd., ter spremenljive stroške, kot so obleka, počitnice, ogrevanje, hrana, zabava ipd.
Boljši načrt boste naredili letos, lažje vam bo prihodnje leto. Porabo spremljajte sproti in znesek, namenjen varčevanju, položite na ločen račun takoj, ko dobite plačo ali pokojnino, in ne na koncu, saj v tem primeru morda ne bo nič ostalo.
2. Korak: Preverite svoje dolgove
Naredite seznam vseh dolgov, ki jih imate, in pri tem ne mislimo le na kredit pri banki. Dolg je tudi izkoriščen redni ali izredni limit, izkoriščen limit na posojilni kartici in denar, ki ste si ga izposodili od družine ali prijateljev. Če odplačujete dolgoročni kredit s spremenljivo obrestno mero, premislite, ali bi bilo smiselno preiti na trenutno še razmeroma nizke in manj tvegane fiksne obrestne mere (upoštevajte stroške poplačila starega kredita in najema novega). Poskrbite za redno odplačevanje kredita in naredite načrt, kako boste čim prej odplačali preostale dolgove. Ko vam to uspe, nastopi čas za varčevanje.
3. Korak: Določite zgornjo mejo za praznično zapravljanje
December je finančno eden najbolj napornih mesecev. In kakšen je izkupiček vsega trošenja? Od preveč pojedene hrane januarja preštevamo odvečne kilograme, doma pa imamo polno nepotrebnih daril in drobnic daril. Bi se letos tega lotili drugače? Določite si znesek, ki ga lahko namenite za kosila, večerje ter darila in ga ne prekoračite.
4. Korak: Spremembe naj se začnejo že danes
Z uvajanjem novih, bolj zdravih finančnih navad ni treba čakati do prvega januarja. Začnite že zdaj in v letu 2020 vam bo lažje. Navado naj bi vzpostavili v 21 dneh, zato imate dovolj časa, da začnete upravljati svoj denar že danes in postanete gospodar svoje denarnice, ne pa njen suženj. Ne bodite prestrogi do sebe, začnite z majhnimi koraki.
ZPS-jev izziv
Nakupovanje je pogosto le način spopadanja z neprijetno resničnostjo in nima nič skupnega z zadovoljevanjem resničnih potreb. Kupujemo zato, da se počutimo bolje, a to "zdravilo" ima le kratkotrajen učinek. Seveda se ne morete odpovedati vsem nakupom, lahko pa naredite seznam stvari, ki jih ne boste kupovali naslednji teden, mesec ali leto: oblačila, čevlji, nakit, tehnični pripomočki ipd. Tudi tisto, kar si dovolite kupovati, kupite šele takrat, ko vam tega zmanjka. Naredite svoj osebni nenakupovalni seznam in izločite vse, kar običajno kupujete po nepotrebnem. Poiščite svoje negativne vzorce - ali morda kupujete, ko ste žalostni ali jezni - in jih spremenite.
Dom Danice Vogrinec Maribor: Vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim
Čarobno, s prižganimi baklami je taborska enota Doma Danice Vogrinec Maribor pričakala svoj jubilejni 30. rojstni dan. Prav posebno priznanje jim je s svojo prisotnostjo izkazal slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, ki je sicer tudi častni pokrovitelj Daničine štafete in povezan s stanovalko doma na Taboru Ani Belina, ki zbira medijske objave o predsedniku v časopisju, jih uredi v zvezek in vsako leto pošlje predsedniku.
Trideset let doma Tabor
Zlatka Sel, ki je v domu na Taboru zaposlena že od njegove ustanovitve, je prisotne na slavnostni prireditvi spomnila, da največji dom za starejše v Sloveniji nosi ime po socialni in družbenopolitični delavki Danici Vogrinec, ki je v letih po drugi svetovni vojni kot družbena delavka in poslanka republiško skupščino prepričala o gradnji in pomenu domov za starejše. V drugi polovici 20. stoletja se je 106 stanovalcev vselilo v Dvorec Viltuš pod okriljem Doma Danice Vogrinec. Leta 1974 so na Pobrežju zgradili prvo izmed treh enot doma, ki so ga poimenovali Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor.
Življenjske razmere v Viltušu so se za oskrbovance in zaposlene kljub rednemu vzdrževanju močno slabšale, zato so se leta 1989 lotili gradnje še četrte enote na Taboru, tja preselili večino stanovalcev, enoto v Viltušu pa dokončno opustili. Stanovalka Matilda Vernik je v 105. letu ena izmed tistih stanovalk, ki je prebivala že v dvorcu Viltuš in je še danes stanovalka v enoti Tabor.
Z izjemnimi zaposlenimi je mogoče vse
V Domu Danice Vogrinec Maribor so zaznamovali tudi 65 let organiziranega varstva starejših v Mariboru. Dom je v Evropi prepoznan kot primer odlične in inovativne prakse na področju skrbi za starejše, za kar je lani prejel nagrado Evropske mreže za staranje in postal najboljši dom za starejše v Evropi. "Pripeljati zgodbo skupaj z zaposlenimi tako daleč ni mačji kašelj. Delamo stvari, ki so kdaj težke, se zdijo nemogoče, pa vendarle jih z izjemno voljo v naši Danici zmoremo," se je zahvalil zaposlenim direktor doma Marko Slavič, ki je pred nekaj leti iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha, tokrat pa mu je podelil zahvalo, posebno priznanje predsednika republike Domu Danice Vogrinec Maribor, ki je po njegovih besedah vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim.
"Za 65 let edinstvenega delovanja na področju spodbujanja aktivnega preživljanja jeseni življenja," je dejal Pahor, ki se zaveda, da je država zanemarila področje institucionalne skrbi za dolgoživo družbo, zato bo eden od prvih posvetov v naslednjem letu, ki jih bo sklical, namenjen tem izzivom.
