Poleti se pred vročino iz mest radi umaknemo v hribe. Na srečo si v Sloveniji lahko privoščimo kratek ali daljši izlet skoraj mimogrede, saj je tudi iz središča večjega mesta do najbližjega hriba le nekaj kilometrov. Ker pa smo narod pohodnikov in hribolazcev, so tovrstne vzpodbude v mnogo družinah deležni tudi otroci. Kdaj in kako začeti, če sami niste prav izkušen pohodnik, pa bi vseeno radi v hribe z malčkom, smo vprašali Gorazda Goriška, dolgoletnega pohodnika in avtorja gorniške literature, med drugim priročnika Gorniška potepanja z otroki.

Nekateri bolj redni pohodniki se v hribe odpravijo tudi z dojenčkom, tako da ga denimo nosijo v nosilki. Ali je nujno, da otroka že čisto majhnega navajamo na nošenje v nosilki, da se bo pozneje laže navadil na sedenje v nahrbtniku?

Nujno ni, je pa priporočljivo. Morda ne toliko zaradi otroka, temveč bolj zaradi odraslega, da se bo navadil nošnje otroka v nosilki. Tudi z nahrbtnikom je podobno. Izkušnje pogovorov s starši namreč kažejo, da je uspešna izvedba izleta bolj odvisna od tega, ali se bodo odrasli navadili na nošenje otroka v nosilki in kasneje v nahrbtniku. Predvsem staršem, ki sami niso hodili na daljše hribovske ture in niso nosili težjih nahrbtnikov, nošnja otroka, ki je vsak dan težji, ni enostavna. Najprej velja poskusiti s krajšim pohodom, in če je odraslemu in otroku všeč, nadaljujemo na daljše izlete.

Osebni Arhiv Gorazd Gorišek

Vsi nahrbtniki najbrž niso enako uporabni. Po čem prepoznamo kakovosten nahrbtnik za nošenje otroka?

Na trgu je veliko nahrbtnikov za nošnjo otrok, a so le nekateri primerni za daljše poti. Dober nahrbtnik ima ustrezno nastavljivo hrbtišče, udobno sedalo in naslon s stransko oporo ter primerno pripenjanje, najbolje večtočkovno. Zelo koristna dodatka sta tudi streha nad nahrbtnikom in prekrivalo, ki otroka varujeta pred vremenskimi vplivi (mraz, sonce, dež). Najboljše izvedbe imajo streho že vgrajeno v povišano naslonjalo, ki dodatno ščiti otrokovo glavo.

Kot ste sami dejali, je otrok res skoraj vsak teden težji, s tem pa je hoja za starše vedno napornejša. Kdaj naj otrok začne hoditi sam? Ali je smiselno kombinirati hojo in nošenje?

Enostavno priporočilo je, da naj otrok hodi kmalu za tem, ko shodi. Seveda bo to le na krajših in ravnih nezahtevnih delih poti. Smiselno je kombinirati hojo in nošnjo. Nahrbtnik naj bo v rezervi na ramenih staršev, ko je korak že zanesljivejši, pa je morda bolje, da gremo na kakšen krajši izlet tudi brez njega, saj bo sicer otrok kar naprej pogledoval k “rešilni bilki”.

Tudi obutev za v hribe je drugačna kot tista za po ravnem. Pri kateri starosti/velikosti naj otrok dobi svoje planinske čevlje?

Planinski čevlji se lahko kupijo v trgovini že od številke 25. Ali bodo starši že tako majhnemu otroku namenili prve planinske čevlje, je seveda prepuščeno njihovi odločitvi. Možnost vsekakor imajo. (smeh) Planinske čevlje staršem, ki bodo pogosto zahajali v hribe z otroki, vsekakor priporočam, saj so udobnejši in varnejši (boljši podplat, zaščita gležnja) od običajne nizke obutve za vsakdanjo uporabo.

Je smiselno z majhnim otrokom oditi na pot zjutraj ali odhod raje prestavimo na čas okoli poldneva?

Odvisno od letnega časa. V poletni vročini je vsekakor bolje oditi na pot zgodaj in se vrniti še pred pripeko, posebno če nas bo pot vodila po odprtem svetu. Ne pozabimo tudi na ustrezno zaščito pred soncem. Jeseni in pomladi običajno lahko hodimo v vseh delih svetlega dela dneva, pozimi pa je bolje oditi na pohod sredi dneva, ko je običajno najtopleje. Če otroka zgolj nosimo, dobro poskrbimo za ustrezno zaščito pred mrazom, saj otrok zgolj sedi in se zato njegovo telo hitreje ohlaja.

Gorazd Gorišek

Kot ste zapisali v knjigi, otroku lepi razgledi ne pomenijo veliko, potrebuje drugo motivacijo. Pri kateri starosti začnemo otroku že dan prej razlagati, kam se bomo odpravili, kaj ga tam čaka in podobno, da se naleze našega navdušenja?

Če se malo pošalim, bi lahko rekel, da nikoli ni prezgodaj, največ koristi pa je od tega seveda takrat, ko začne bolj dojemati svet okoli sebe. Pravljice, tudi takšne, ki so povezane z gorami, pa otroku seveda lahko beremo že zelo zgodaj.

Koliko je otrok pri kateri starosti sposoben prehoditi?

To je odvisno od toliko dejavnikov, da težko odgovorim z enotno, vsem primerno številko. Dolžina otrokovega pohoda je odvisna od staršev, ki bodo z njim na poti, njihove sposobnosti motivirati otroka, zahtevnosti poti in podobnega. Slišal sem že enostavno razlago, ki gre takole: dve leti – dvesto višinskih metrov oziroma dve uri hoje, tri leta – tristo višinskih metrov in tri ure hoje in tako naprej.

Po pohodu ali tudi že med njim po navadi tudi kaj prigriznemo. Kaj sodi v malico iz nahrbtnika, ko je z nami otrok?

Nasvet je preprost. Kar otrok rad je doma, bo tudi v hribih. Gore običajno niso primeren prostor za preizkušanje prehrambnih novitet, res pa je, da bo otrok sredi ničesar precej raje pojedel tudi kaj takega, kar mu v bližini hladilnika ne bi ravno teknilo.