Obisk hribov z majhnim otrokom: Kdaj in kako začeti?
Obiskovanje hribov je lahko prijetno tudi z majhnim otrokom, le pripravljeni morate biti na nekaj prilagoditev pri tempu hoje in načrtovani razdalji.
Poleti se pred vročino iz mest radi umaknemo v hribe. Na srečo si v Sloveniji lahko privoščimo kratek ali daljši izlet skoraj mimogrede, saj je tudi iz središča večjega mesta do najbližjega hriba le nekaj kilometrov. Ker pa smo narod pohodnikov in hribolazcev, so tovrstne vzpodbude v mnogo družinah deležni tudi otroci. Kdaj in kako začeti, če sami niste prav izkušen pohodnik, pa bi vseeno radi v hribe z malčkom, smo vprašali Gorazda Goriška, dolgoletnega pohodnika in avtorja gorniške literature, med drugim priročnika Gorniška potepanja z otroki.
Nekateri bolj redni pohodniki se v hribe odpravijo tudi z dojenčkom, tako da ga denimo nosijo v nosilki. Ali je nujno, da otroka že čisto majhnega navajamo na nošenje v nosilki, da se bo pozneje laže navadil na sedenje v nahrbtniku?
Nujno ni, je pa priporočljivo. Morda ne toliko zaradi otroka, temveč bolj zaradi odraslega, da se bo navadil nošnje otroka v nosilki. Tudi z nahrbtnikom je podobno. Izkušnje pogovorov s starši namreč kažejo, da je uspešna izvedba izleta bolj odvisna od tega, ali se bodo odrasli navadili na nošenje otroka v nosilki in kasneje v nahrbtniku. Predvsem staršem, ki sami niso hodili na daljše hribovske ture in niso nosili težjih nahrbtnikov, nošnja otroka, ki je vsak dan težji, ni enostavna. Najprej velja poskusiti s krajšim pohodom, in če je odraslemu in otroku všeč, nadaljujemo na daljše izlete.
Vsi nahrbtniki najbrž niso enako uporabni. Po čem prepoznamo kakovosten nahrbtnik za nošenje otroka?
Na trgu je veliko nahrbtnikov za nošnjo otrok, a so le nekateri primerni za daljše poti. Dober nahrbtnik ima ustrezno nastavljivo hrbtišče, udobno sedalo in naslon s stransko oporo ter primerno pripenjanje, najbolje večtočkovno. Zelo koristna dodatka sta tudi streha nad nahrbtnikom in prekrivalo, ki otroka varujeta pred vremenskimi vplivi (mraz, sonce, dež). Najboljše izvedbe imajo streho že vgrajeno v povišano naslonjalo, ki dodatno ščiti otrokovo glavo.
Kot ste sami dejali, je otrok res skoraj vsak teden težji, s tem pa je hoja za starše vedno napornejša. Kdaj naj otrok začne hoditi sam? Ali je smiselno kombinirati hojo in nošenje?
Enostavno priporočilo je, da naj otrok hodi kmalu za tem, ko shodi. Seveda bo to le na krajših in ravnih nezahtevnih delih poti. Smiselno je kombinirati hojo in nošnjo. Nahrbtnik naj bo v rezervi na ramenih staršev, ko je korak že zanesljivejši, pa je morda bolje, da gremo na kakšen krajši izlet tudi brez njega, saj bo sicer otrok kar naprej pogledoval k “rešilni bilki”.
Tudi obutev za v hribe je drugačna kot tista za po ravnem. Pri kateri starosti/velikosti naj otrok dobi svoje planinske čevlje?
Planinski čevlji se lahko kupijo v trgovini že od številke 25. Ali bodo starši že tako majhnemu otroku namenili prve planinske čevlje, je seveda prepuščeno njihovi odločitvi. Možnost vsekakor imajo. (smeh) Planinske čevlje staršem, ki bodo pogosto zahajali v hribe z otroki, vsekakor priporočam, saj so udobnejši in varnejši (boljši podplat, zaščita gležnja) od običajne nizke obutve za vsakdanjo uporabo.
Je smiselno z majhnim otrokom oditi na pot zjutraj ali odhod raje prestavimo na čas okoli poldneva?
Odvisno od letnega časa. V poletni vročini je vsekakor bolje oditi na pot zgodaj in se vrniti še pred pripeko, posebno če nas bo pot vodila po odprtem svetu. Ne pozabimo tudi na ustrezno zaščito pred soncem. Jeseni in pomladi običajno lahko hodimo v vseh delih svetlega dela dneva, pozimi pa je bolje oditi na pohod sredi dneva, ko je običajno najtopleje. Če otroka zgolj nosimo, dobro poskrbimo za ustrezno zaščito pred mrazom, saj otrok zgolj sedi in se zato njegovo telo hitreje ohlaja.
Kot ste zapisali v knjigi, otroku lepi razgledi ne pomenijo veliko, potrebuje drugo motivacijo. Pri kateri starosti začnemo otroku že dan prej razlagati, kam se bomo odpravili, kaj ga tam čaka in podobno, da se naleze našega navdušenja?
Če se malo pošalim, bi lahko rekel, da nikoli ni prezgodaj, največ koristi pa je od tega seveda takrat, ko začne bolj dojemati svet okoli sebe. Pravljice, tudi takšne, ki so povezane z gorami, pa otroku seveda lahko beremo že zelo zgodaj.
Koliko je otrok pri kateri starosti sposoben prehoditi?
To je odvisno od toliko dejavnikov, da težko odgovorim z enotno, vsem primerno številko. Dolžina otrokovega pohoda je odvisna od staršev, ki bodo z njim na poti, njihove sposobnosti motivirati otroka, zahtevnosti poti in podobnega. Slišal sem že enostavno razlago, ki gre takole: dve leti – dvesto višinskih metrov oziroma dve uri hoje, tri leta – tristo višinskih metrov in tri ure hoje in tako naprej.
Po pohodu ali tudi že med njim po navadi tudi kaj prigriznemo. Kaj sodi v malico iz nahrbtnika, ko je z nami otrok?
Nasvet je preprost. Kar otrok rad je doma, bo tudi v hribih. Gore običajno niso primeren prostor za preizkušanje prehrambnih novitet, res pa je, da bo otrok sredi ničesar precej raje pojedel tudi kaj takega, kar mu v bližini hladilnika ne bi ravno teknilo.
Baba Vanga in Nostradamus: Kaj sta napovedala za leto 2020?
Napovedi baba Vange
Slepa bolgarska prerokinja, ki se je rodila leta 1911 v Severni Makedoniji in v 86. letu starosti umrla v Sofiji, je malo pred smrtjo napovedala, da bo leto 2020 Evropi prineslo invazijo muslimanskega ekstremizma in veliko gospodarsko krizo. Njena preroška napoved je stari celini napovedala kemične napade in propad obstoja. Interpreti njenih prerokb so iz njenih napovedi razbrali prihajajoči atentat na ruskega predsednika Putina in hudo bolezen ameriškega predsednika Trumpa, ki naj bi zaradi skrivnostne bolezni oglušel, vplivala pa naj bi tudi na njegove možgane.
Vanga je pri 12 letih oslepela in kmalu začela kazati domnevno paranormalne sposobnosti. Za eno njenih najsrhljivejših napovedi velja napad na newyorška dvojčka 11. septembra 2001, ko je pred terorističnim napadom naznanila, da bosta "jekleni ptici uničili ameriški imperij za vedno". Za leto 2004 je pravilno napovedala uničujoči cunami v Aziji, leta 2020 tistemu območju napoveduje razdejanje zaradi močnega potresa s 7,5 jakostjo. Tudi Rusiji po njenih napovedih v prihajajočem letu grozi razdejanje, nanjo naj bi padel velik meteor.
Do leta 2028 naj bi svet doživel konec lakote, do leta 2256 bo človek poselil Mars, Zemlja pa do leta 2341 ne bo več naš dom. "Prihajajo težki časi. Ljudi bo delila njihova vera," je napovedala, kot pravijo njeni podporniki, ki širijo sporočila naprej. Da je čudodelna zdravilka in točna napovedalka prihodnosti, verjamejo milijoni po svetu in zato se jo je prijel vzdevek balkanski Nostredamus.
Kdo je bil Nostradamus?
Michel de Nostradame, predvsem znan kot Nostradamus, je bil znani francoski jasnovidec in zdravnik. Rodil se je leta 1503 v Provansi in umrl pri 63-ih ter si svojo smrt leta 1566 po pripovedih pravilno napovedal sam. Enako kot Vanda je tudi Nostradamus za leto 2020 svetu napovedal številne naravne katastrofe, med drugim hud potres v ZDA. Nekateri interpreti njegovih napovedi ocenjujejo, da bi ravno ta potres lahko povzročil potopitev celotne Kalifornije, kot jo je v njeni prihodnosti napovedal francoski prerok. Potresi naj bi pretili tudi Evropi, najhujši v Turčiji z jakostjo do 7,4 po Richterjevi lestvici. Grčijo in Hrvaško naj bi prizadeli naravni požari, vročinski valovi pa Portugalsko, Španijo, Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. Uničujoče poplave naj bi grozile Italiji, Češki in Veliki Britaniji, ki ji Nostradamus napoveduje novega kralja. Tako so se začele pojavljati špekulacije, ali bo Elizabeta II. umrla ali morda prestol prepustila sinu Charlesu.
Številne orkane in poplave naj bi povzročilo taljenje ledu in posledično dvig morja, saj naj bi se zaradi klimatskih sprememb odlomil del Antarktike. To naj bi povzročilo množično izseljevanje z določenih področij, milijone ljudi naj bi bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, primanjkovalo naj bi pitne vode in hrane. Nostradamus je verjel tudi v možnost vroče vojne, ki bi se lahko začela v prihajajočem letu zaradi vse manj naravnih virov in globalnega segrevanja, kot največjo grožnjo svetovnemu prebivalstvu v prihodnosti pa je napovedal teroristične in biološke napade.