Smo srečnejši pri 20 ali 80 letih, so enkrat za vselej hoteli izvedeti avtorji raziskave na univerzi v Chicagu. Vse preveč ljudi se namreč že v zgodnjih srednjih letih obremenjuje, kaj bo prineslo življenje, zato se starosti tudi nihče ne veseli. V najboljšem primeru jo, kot Maurice Chevalier, sprejemajo z vdanim obžalovanjem: "Starost niti ni tako slaba, če pomisliš na alternativo." Vendar vzorec 1,7 milijona ljudi iz 166 držav kaže, da nas občutek sreče v življenju spremlja razmeroma stabilno, najbolj zadovoljni starejši pa so tisti socialno dejavnejši, kar je v nasprotju z vsemi stereotipi o nedružabnih starčkih.

Rušenje stereotipov

Po mnenju raziskovalcev je študija pomembna predvsem zato, ker spreminja zakoreninjeno prepričanje, da so mlada leta najboljša in da starost - z otrdelimi sklepi, mlahavimi mišicami ter pojemajočim vidom in sluhom - ni prav nič prijetna ali vznemirljiva. Raziskovalci pravijo, da je sicer določena stopnja otožnosti in stiske neizbežna, kar je povezano predvsem z zdravstvenimi težavami ter umiranjem ljubljenih oseb. Kljub temu pa veljajo starejši za srečnejše od mladih. Zakaj? Razlogov je več: po navadi so bolj zadovoljni s tistim, kar imajo. Delno zato, ker lažje znižajo pričakovanja, se sprijaznijo s preteklim življenjem in cenijo vse, kar so dosegli. Prav tako niso obremenjeni z delom in drugimi obveznostmi kot mladi. In čeprav se je intenzivnost sreče med raziskavo pri vseh nekoliko spreminjala, so bila nihanja povezana predvsem s spremembami ekonomskega statusa. Kljub temu so bili starejši v vseh fazah najsrečnejši.

Kaj nas osrečuje

Raziskava je pokazala še, da verjetnost za srečo povprečno narašča za pet odstotkov na vsakih deset let. Življenje očitno le ni dolg, počasen sestop z obsijanih višav proti dolini smrti. Bolj je podobno črki U. Na začetku odraslega življenja smo namreč na splošno precej veseli, a gredo od zrele mladosti proti srednjim letom zadeve na slabše, dokler ne dosežejo najnižje točke v splošno znani krizi srednjih let. Ta del bolj ali manj vsi poznamo, presenečenje se zgodi po tem. Čeprav ljudje, ki se približujejo starosti, izgubljajo dragocene lastnosti, kot so vitalnost, mentalna bistrost in videz, pridobijo to, po čemer hrepeni večina - srečo.

In videti je, da so glavni dejavniki zanjo predvsem štirje: spol, osebnost, zunanje okoliščine ter starost. Ženske so na splošno rahlo srečnejše od moških, vendar tudi dovzetnejše za tesnobo, ki jo na določeni točki življenja doživlja kar petina oziroma četrtina, v primerjavi s približno desetino moških.

Profimedia

Dno je pri 46 letih

Tudi vpliv okoliščin ni zanemarljiv, saj veliko stvari, na katere nimamo vedno vpliva, razburka naša čustva, od odnosov, izobrazbe do prihodka ter zdravja. In če zakonski stan ter otroci v določeni meri povzdignejo naš občutek zadovoljstva, nas po drugi nezaposlenost močneje zamori. Izobraženi pa naj bi bili v prednosti pred neizobraženimi, a le do upoštevanja prihodka. Drugače povedano - izobrazba ljudi osrečuje, ker jih bogati, saj so bogati srečnejši od revnih, vendar je vprašljivo, v kolikšni meri.

Na koncu pride še starost. Le vprašajte 30- in 70-letnika, kdo je verjetno srečnejši - oba bosta pokazali na prvega. Sklepala bosta namreč iz starega konvencionalenega pogleda o prevladujoči podobi poteka življenja, ki je nastala v 16. in 17. stoletju. Tako imenovanih "sedem starostnih obdobij človeka" naj bi bilo skoraj brez izjeme zasnovanih kot vzpon fizične moči ter zadovoljstva do srednjih let, ki mu sledi neizbežen korenit upad proti grobu. A če 30- in 70- letnika vprašate še, kako ocenjujeta svoje počutje, bo zadnji v resnici srečnejši. Čeprav je dejstvo, da smo najmanj srečni med štiridesetim in zgodnjim obdobjem petdesetih let, v globalnem povprečju pa dno doživimo pri 46 letih, po katerem lahko gre vse spet le še navzgor.

Uživalci preostanka življenja

Raziskave kažejo, da se ljudje v različnih starostnih obdobjih obnašajo različno. Starejši ljudje imajo manj težav in se konfliktov lotevajo z boljšimi rešitvami, boljši so pri nadzorovanju čustev, sprejemanju nesreče, manj so nagnjeni k jezi. V neki raziskavi so sodelujoče tako na primer prosili, naj poslušajo posnetke, v katerih naj bi o njih govorili omalovažujoče trditve. Zaradi katerih so bili starejši in mlajši sicer tudi podobno prizadeti, vendar so bili prvi manj jezni in so se z njimi tudi manj poistovetili.

Zato obstaja več teorij. Nekateri psihologi govorijo o enkratni človekovi sposobnosti, da spozna svojo smrtnost in opazuje lastna časovna obzorja. Ker se starejši zavedajo, da so bližje smrti, bolj uživajo v življenju ter se osredotočajo na stvari, ki so pomembne, na primer na čustva namesto na časovno oddaljene cilje.

Sprejemanje

Obstajajo tudi druge razlage. Mogoče ljudje sprejmejo svojo moč s slabostmi vred, prenehajo upati, da bodo postali izvršni direktorji ali da bodo njihove slike visele v narodni galeriji. Kako prijazen je dan, je zapisal denimo ameriški filozof William James, ko si prenehaš prizadevati, da bi ostal mlad - ali vitek.

Karkoli že povzroča krivuljo sreče, deluje širše kot le na čustva, saj smo zaradi srečnosti tudi bolj zdravi. V eni od raziskav so znanstveniki tako opazovali raven stresa v skupini prostovoljcev, ki jim je vodja povzročil majhne rane. Pri tistih, ki so doživeli najmanjši stres, so se rane zacelile dvakrat hitreje kot pri tistih, ki so doživeli največjega. V neki drugi študiji pa so testirance okužili s prehladom in virusi gripe. Ugotovili so, da je bila pri srečnejših manjša možnost, da se okužijo, ali so imeli blažje simptome bolezni. In čeprav so torej starejši po navadi manj zdravi od mlajših, jim lahko njihova veselost pomaga pri preprečevanju obolevanja.

Pravzaprav ima prav vsaka rastlina določene učinkovine, ki krepijo odpornost, bodisi so to minerali, vitamini ali polisaharidi. S svojimi učinkovinami prečiščujejo kri, pomagajo odpravljati vnetja, ognojke, tumorje, delujejo protivnetno, celijo, imajo razstrupljevalni učinek, uničujejo parazite, dobro delujejo proti bakterijam, virusom in glivam, okužbam, odvajajo, odstranjujejo nakopičene toksine. Preden se potopimo v delovanje posamičnih zdravilnih zelišč, za katere vemo, da so najboljša za spodbujanje imunskega sistema, poglejmo, kaj je še pomembno za krepitev odpornosti.

Preprečevanje je najboljši boj pred okužbami z gripo in prehladom. Vemo, da vsako sezono vsaj enkrat za prehladom zboli skoraj polovica ljudi. V prvi vrsti, kar lahko naredimo zase, je, da se ob epidemijah izogibamo posameznikov ali množic, kjer bi se lahko okužili. Z zdravim načinom življenja pa skozi celo leto poskrbimo za svojo kondicijo in telesno odpornost. Zato izbirajmo svojo prehrano, gibajmo se na svežem zraku in soncu, ki pripomore, da naše telo tvori vitamin D, sončni vitamin, ki je zelo pomemben za naš dobro delujoči imunski sistem. Poskrbimo tudi za dobro prebavo, uživajmo veliko zelenjave in fermentiranih živil, ki so dobri prebiotiki in ohranjajo naše koristne črevesne bakterije v dobri kondiciji, uživajmo veliko vitamina C in E (sadje, zelenjava, kvalitetna hladno stiskana olja), ki sta dobra antioksidanta, karotenoide (zelenjava in sadje oranžne, rumene in zelene barve). Poskrbimo za dober spanec, sproščanje ter tudi za dobro voljo in družabno življenje. Vse to pripomore, da se ne nagibamo k depresivnim stanjem, ki najprej oslabijo našo odpornost. Obvladujmo tudi stres, alkohol in kajenje.

Imunski sistem je zapleten, sestavlja ga mnogo belih krvničk, protiteles, imunoglobulinov, interferonov, tudi limfni sistem, ščitnica, mandlji, slepič, jetra, kostni mozeg … Njegova osnovna naloga je, da prepreči vdor mikroorganizmov v telo, tiste, ki jim je uspelo okužiti nas, pa da čim prej uniči.

Med okužbami, ki jih sami zdravimo, so virusne okužbe, predvsem prehlad in gripa. Zdravimo jih simptomatsko tako, da lajšamo kašelj, vročino in bolečino (vnetemu, bolečemu grlu pomagamo s timijanovo tinkturo), in pa vzročno, da pomagamo imunskemu sistemu ustaviti okužbe in mikrobe s pomočjo rastlin, na primer ameriškega slamnika. Pomagamo pa si lahko tudi z zeliščnimi mazili, ki vsebujejo timijan, materino dušico, evkalipt …

Gripo, ki nas lahko močno onesposobi, je najbolj pametno odležati in "prekuriti", moči pa si povrnemo z vitamini in minerali, zelišči, vročimi juhami in mirom. Katere rastline nas torej krepijo in pomagajo pri boju z okužbami?

Ameriški slamnik

Najmočnejše učinke imajo korenine, a v zeliščarstvu se uporabljajo tudi cvetovi in listi. Po mnogih raziskavah se je izkazalo, da slamnik vsebuje učinkovine, ki lajšajo bolečine, zdravijo gripo, celijo rane, delujejo proti vnetjem, glivicam, virusom, bakterijam, na splošno delujejo krepilno in ugodno vplivajo na odpornost telesa.

Ljudje, ki uživajo dovolj velike odmerke ameriškega slamnika, okrevajo hitreje. Rastlina nima stranskih učinkov, razen manjše odrevenelosti jezika ob velikih odmerkih. Večina strokovnjakov svetuje, da naj bi ameriški slamnik uživali takrat, ko čutimo, da bomo zboleli, ali smo že bolni. Uživanje slamnika se priporoča ob prehladih, gripi, bronhitisu, pri infekcijah sečil. Takrat ga uživamo v večjih odmerkih, na primer 30 kapljic tinkture na štiri ure. Kadar ga jemljemo preventivno za krepitev odpornosti, ga uživamo 3x dnevno 1 mesec. Ker pa krepi imunski sistem, ga nikoli in v nobeni obliki ne smemo uživati pri hujših boleznih, avtoimunih boleznih, kot so aids, multipla skleroza, avtoimunsko neravnovesje (lupus, revmatoidni artritis, skleroderma), tuberkuloza.

Andrej Petelinšek Ameriški slamnik

Astragalus

Je zelišče za zdravljenje prehladov, gripe, bronhitisa, vnetja sinusov … Spodbuja delovanje imunskega sistema in različnih vrst belih krvničk ter nastajanje protiteles in interferona. Priporočen dnevni odmerek je med 2 in 4 g korenin dnevno.

Deluje ogrevalno in krepčilno. Krepi telesno vzdržljivost, podpira delovanje imunskega sistema in zavira nastajanje prostih radikalov v telesu, saj je močan antioksidant. Ameriški znanstveniki so preučevali učinkovitost zelišča pri obnavljanju porušenega delovanja imunskega sistema. Klinični poskusi so pokazali, da so si bolniki hitreje opomogli, če so med zdravljenjem jemali pripravke iz astragalusa ali opnastega grahovca. S svojim pozitivnim vplivom na zdravje dihal je odlično pomagalo tudi pri ponavljajočih se prehladih. Če uživate tablete za redčenje krvi in imate povišan krvni tlak, se pred uživanjem astragalusa posvetujte s svojim zdravnikom. Nosečnice in doječe matere ga naj ne uživajo. Izognite se mu tudi pri povišani telesni temperaturi.

Ašvaganda

Ta rastlina sodi med adaptogena zelišča (nas pomirja, če to potrebujemo, in poživlja, ko je to potrebno). Čez dan pomaga našemu telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ponoči pa nam zagotavlja globok in miren spanec. Je kot naša dodatna podpora in energija pri premagovanju stresa, ki pa lahko vodi v razna neprijetna stanja, kot so poslabšanje kognitivnih funkcij (spomin, govor, branje, mišljenje …), padec imunskega sistema, spolna disfunkcija, razjede želodca in dvanajsternika, izčrpava adrenalno-nadledvično žlezo, ki je zaradi obilice stresa in tudi zaradi glikemičnih nihanj pri veliko ljudeh že čisto na robu moči, kar nas vodi v stanje izgorelosti. Pomaga pri njeni obnovi, jo umiri, nam pa zagotovi miren spanec z delovanjem "nočnih" hormonov regeneracije in sprostitve.

Okrepi imunski sistem, povečuje odpornost na različne tipe bakterij, povečuje mišično maso in vzdržljivost, koristi možganom, povečuje delovanje kostnega mozga. Uporabljamo jo kot tonik za splošno boljše počutje, večjo vitalnost, večjo zmogljivost pri športnikih, za povečanje imunosti pri starejših in tudi kot pomoč pri zdravljenju demence in Parkinsonove bolezni. Uživamo jo v čajih, napitkih, smutijih.

Običajno lahko jemljemo od 3 do 6 g posušenega prahu korenine na dan ali v obliki tinkture od 2 do 12 ml. Je varna za uporabo, če jo jemljemo v predpisanih količinah, sicer lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje. Nosečnice naj je ne uživajo zaradi nevarnosti splava. Ne kombiniramo je z alkoholom, pomirjevali, anksiolitiki in barbiturati.

Bezeg

Tradicionalno ljudsko zdravilstvo pravi, da je malo tako koristnih rastlin, kot je bezeg. To potrjujejo tudi sodobni znanstveni poskusi. Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema.

Zaradi visoke vsebnosti antocianov in antioksidantov bezeg ugodno deluje na počutje, odpornost telesa, na kri in prebavila, lepo kožo. Bogat je še s folno kislino, flavonoide, z vitamini B, C in A. Iz jagod lahko pripravimo tudi okusne shranke. Vedno pa jih moramo toplotno obdelati, sicer nam lahko povzročijo prebavne nevšečnosti, kot sta bruhanje in driska. Vsebujejo alkaloide, ki se razgradijo pri visokih temperaturah. Nosečnicam in doječim materam se njihova uporaba odsvetuje.

Ginseng

Krepi telesno zmogljivost in pomaga pri ohranjanju življenjske moči pri duševnih in telesnih preobremenitvah, oslabelosti in izčrpanosti, dviguje razpoloženje, izboljšuje izrabo mineralov, vitaminov, spodbuja žleze z notranjim izločanjem, zvišuje možgansko aktivnost, krepi spomin in dviga koncentracijo, deluje antioksidativno, normalizira srčni utrip, normalizira raven krvnega sladkorja in maščob, spodbuja imunski sistem ter poveča odpornost telesa proti okužbam, prav tako pa pomaga ob okrevanjih. Suha korenina vsebuje veliko ginsenozidov, ki imajo imunostimulativne učinke.

Ne učinkuje takoj, včasih traja tedne, da opazimo učinek. Varni odmerki so med 0,5 in 2 g korenine dnevno. V priporočenih terapevtskih odmerkih je uživanje ginsenga varno. Pri jemanju nad 3 g ginsenga dnevno se pojavi sindrom zlorabe, pri katerem se lahko pojavijo nezavest, jutranja driska, kožni izpuščaj, hipertenzija. Pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo tudi nemir, anksioznost, evforija in nespečnost. Odsvetuje se jemanje pripravkov iz ginsenga sočasno z antidepresivi in zdravili za redčenje krvi. V kombinaciji s kofeinom lahko povzroči vzdraženost.

Hren

Njegov učinek je priznan pri krepitvi imunskega sistema in ob prehladih, saj poleg vitamina C, ki ga vsebuje, s svojo ostrino čisti še dihalne poti.

Islandski lišaj

Do danes se je njegova uporaba ohranila pri pljučnih obolenjih in kot krepčilen tonik po težkih boleznih. Čeprav je poznan njegov antibiotični učinek, ga je znanstvena stroka malo cenila. Njegovo učinkovitost so primerjali celo s penicilinom, na želatini iz alg agar-agar so z njim zavirali rast bakterij in tako dokazovali te trditve. V ljudskem zdravilstvu pa zelo radi posežemo po njem, predvsem po njegovih pastilah za žvečenje, kadar imamo težave z glasilkami in kašljamo.

Kot pri večini zelišč je tudi pri islandskem lišaju njegova kurativna uporaba omejena na približno tri tedne. Če bi ga jemali v prevelikih količinah, bi nam lahko razdražil želodec in črevesje, čeprav v manjših količinah sluznicam želodca in črevesja zaradi sluzi in grenčin, ki jih vsebuje, zelo godi.

Sluzi, ki jih je v islandskem lišaju nad 50 odstotkov, zelo blažilno delujejo na sluznice v ustih in žrelu, prav tako tudi na sluznice v prebavilih. Blažijo tudi kašelj, saj sluzi v lišaju zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo na mikrobe. Včasih so islandski lišaj uporabljali pri vseh pljučnih boleznih, tudi hujših (na primer tuberkulozi). Uspešna je njegova uporaba pri bronhitisu, kašlju, oslovskem kašlju, zasluzenju v pljučih, odstranjuje oziroma mehča tudi trdovratne trde sluzi. Grenčine v njem pospešujejo presnovo in krepijo telo. Grenke lišajeve kisline so ene izmed pomembnih zdravilnih učinkovin v lišaju.

Njegove analeptične (poživljajoče) lastnosti so predvsem pomembne za pljučne bolnike, ki jim je upadla moč, a tudi med težkimi boleznimi in po njih, pri izgubi krvi in slabokrvnosti (vsebuje tudi vitamin B12), pri nalezljivih boleznih, tudi pri sladkorni bolezni pripomore k boljšemu počutju.

Japonski dresnik

Je dober vir vitamina C in A, vsebuje še flavonoide, cink, kalij, fosfor, mangan in antioksidante, predvsem najbolj priljubljen antioksidant resveratrol, ki je močno protibakterijsko in protiglivično sredstvo. Rastline ga tvorijo za svojo zaščito pred mikroorganizmi, predvsem raznimi plesnimi. Znanstveno je tudi dokazano, da resveratrol deluje na limfocite in celice imunskega sistema ter povečuje protivnetni učinek.

Mačji krempelj

Je eden najmočnejših naravnih antibiotikov in zaviralcev vnetij, spodbuja delovanje imunskega sistema, je pravzaprav imunomodulator, ima dokazane antioksidativne in protivnetne lastnosti, ima protibakterijsko, protiglivično (kandida) in protivirusno delovanje, njegovo delovanje je diuretično, znižuje krvni tlak, pomaga pri revmi in artritisu, blaži bolečine v sklepih, pomaga pri sladkorni bolezni in počasni presnovi, pri vnetjih črevesja (Crohnova bolezen), ob kronični utrujenosti, predmenstrualnimi težavami in motnjah v menstrualnem ciklusu, za lajšanje težav ob genitalnem herpesu in herpesu zoster. Je adaptogen in ima ugoden vpliv na kronične bolezni, ki jih povzroča stres. Ugodno vpliva na okvare DNA, obnavljanje levkocitov po kemoterapijah in zmanjšuje neželene učinke zdravil pri okuženih z virusom HIV.

Uporablja se tudi pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo in radioterapijo, saj se že z manjšimi količinami mačjega kremplja močno poveča delovanje imunskega sistema, zavira tudi rast rakavih celic. Ugoden vpliv ima tudi na pljuča kadilcev in okužbe s pnevmokokom. V današnjih časih je priljubljen tudi zaradi preprečevanja širjenja okužb s ptičjo gripo. Vpliv ima tudi na srčno-žilni sistem, znižuje srčni utrip, tlak in niža raven krvnega holesterola, zavira zlepljanje eritrocitov in trombocitov, preprečuje trombozo in nastajanje žilnih maščobnih oblog.

Zunanje ga lahko uporabljamo ob vnetjih kože, ekcemih, opeklinah in za pospeševanje celjenja ran. Uporabimo ga v obliki kapsul, čaja ali tinkture. Mačji krempelj je lahko blago alergen, kot neželeni učinki se lahko pojavijo srbenje oči, slabost, nemir in driska. Izogibajo naj se mu ljudje s presajenimi organi, multiplo sklerozo in tudi za nosečnice se ga ne priporoča.

Slez

Listi in s sladkorji bogate korenine navadnega sleza vsebujejo veliko sluzi, ki imajo blažilne učinke na vnetna stanja dihalnega trakta, kot so suh in dražeč kašelj, katarji glasilk, hripavost, bronhitis in boleče grlo. Sluzi učinkujejo lokalno na koži in sluznicah tako, da naredijo tanko zaščitno plast. Rastlinske sluzi so vrsta vlaken, ki se vežejo z vodo in ustvarijo neprebavljiv gel. Nekatere rastline, ki vsebujejo sluz, imajo koristne učinke na prebavne poti, nekatere pa na lajšanje težav z vneto sluznico dihal. Slez bi lahko uvrstili med oboje.

Korenina sleza vsebuje veliko več sluzi kot list in jo pogosto uporabljamo za lajšanje težav z dihali in kašljem ter pri težavah, ki nam jih lahko povzročajo vneta prebavila. Ob težavah si pomagamo s peturnim namokom sleza.

Veliki oman

Že malce pozabljena rastlina, a njegova korenina pomaga lajšati izkašljevanje in izločati presežke sluzi iz pljuč, pljuča pa tudi krepi.

Zdravilni jeglič

Kot ena prvih spomladanskih rastlin je pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. V jegliču je kar nekaj učinkovin, najpomembnejše so gotovo saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin je v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami vred, ker vsebujejo tudi nekaj C-vitamina.

Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko zaužijejo dnevno 1,5 g jegliča, pripravljenega kot čaj. Pijemo ga večkrat na dan v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Previsoki odmerki lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.

Ob prehodu iz mrzlih mesecev v tople postanemo še posebno dovzetni in občutljivi za vremenske spremembe. Mučijo nas utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje apetita, nespečnost, izguba smisla za humor, nihanje razpoloženja. Antropologi domnevajo, da smo tako imenovano spomladansko utrujenost razvili z evolucijo. Pračlovek je pozimi namreč miroval, skorajda hiberniral, spomladi pa je začel loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi nenadne povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je telo pošteno presenetilo in utrudilo. Izraz spomladanska utrujenost so po mnenju zgodovinarjev vendarle skovali kolonialisti, da bi opisali občutke šibkosti, utrujenosti in razdražljivosti, ki so bili najverjetneje posledica dolge zime brez svežega sadja in zelenjave oziroma pomanjkanja vitaminov.

Spet ti znaki!

Prehodi med letnimi časi, kot rečeno, obremenjujejo organizem, saj se mora nenadoma prilagoditi spremembam v okolju. Za večino je to sicer povsem preprosto in jih zlahka premagajo, občutljivim za vremenske spremembe in vsem, ki se spopadajo z motnjami razpoloženja, pa prilagajanje prinese različne tegobe. Najpreprostejša razlaga za spomladansko utrujenost je neravnovesje v telesu. Pozimi naš imunski sistem zaradi vitaminsko revne hrane ter pomanjkanja sončne svetlobe in telesne aktivnosti, kot rečeno, oslabi, presnova se upočasni, hranilne snovi se težje absorbirajo in raven melatonina ali spalnega hormona je zaradi daljših noči višja. Toplejše vreme pa nam spet razširi žile, pospešita se pretok krvi in metabolizem, zato organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Dnevi se daljšajo, zaznavamo več svetlobe in posebno središče v očesu možganom sporoča, naj proizvodnjo melatonina zmanjšajo, saj želimo biti budni. Ker spimo manj, pa smo vsaj nekaj časa podnevi strašno zaspani. Splošno znano je tudi, da se ravnovesje hormonov v telesu in dovzetnost za bolezni spreminja z letnimi časi. Tako na primer dermatologi spomladi opažajo več primerov dermatitisa ter alergij in porodničarji poročajo o višjem številu nenačrtovanih nosečnosti.

Je za vse krivo vreme?

Ker smo večji del zime preživeli v zaprtih prostorih, je telo prejelo premalo kisika in ves čas zehamo, organi delujejo počasneje, pojavijo se motnje krvnega obtoka, upad zmogljivosti, glavoboli. Že pogovorno muhast april pa položaj komaj kaj izboljša, saj od ožilja zahteva neprestano prilagajanje, pri nižjih temperaturah krčenje, pri višjih razširjanje. Če se telo ne prilagodi dovolj hitro, krvni obtok dobesedno ponori in pojavita se vrtoglavica in oslabljenost. Ko se spomladi dan podaljša in je več sončnih dni, se spremenita še bioritem in presnova.

Moč hormonov

Hormoni uravnavajo vse pomembne telesne procese, od spanja, presnove, dobrega počutja, vneme, lakote, žeje do razmnoževanja in rasti. Ob daljših dneh in intenzivni svetlobi tako s polno močjo začnejo delovati ščitnica, epifiza in nadledvična žleza, zato hormone ustvarjajo hitreje in v večji meri, z njihovo pomočjo pa telo začne notranje spomladansko čiščenje - pospešeno tvori nove celice, krepi odpornost, otroci in mladostniki pa hitreje rastejo.

Profimedia

Največji šok prinese pomlad zlasti dvema hormonoma: hormonu dobre volje ali hormonu sreče, serotoninu, ter hormonu spanja ali melatoninu. Prvi med drugim posega v naš ritem bedenja in spanja, skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo, povečuje elan in v možganih nastaja iz triptofana, ko je svetlo. V temi in ponoči pa telo serotonin pretvori v melatonin, ki krmili dnevno-nočni ritem številnih telesnih funkcij in pripomore k spancu. Telo se mora na večjo proizvodnjo serotonina pri daljši dnevni svetlobi in več sonca ter hkratno zmanjševanje tvorjenja melatonina tako šele privaditi in posledično v pomlad pač ne vstopimo tako hitro, kot bi si morda želeli. Če notranji motor pojenjuje, spustite nogo s pedala in si privoščite predah, dokler se znova ne naravna vaša notranja ura. Po študiji, opravljeni na Washington Georgetown University, imajo ljudje, ki trpijo zaradi spomladanske utrujenosti, pogosto nizko raven serotonina in nikar ne mislite, da to ni mogoče, če uživate veliko mesa. Beljakovinsko bogata hrana sicer vsebuje veliko triptofana, vendar drugi sestavni deli ovirajo njegov pretok v možgane in raven hormona pogosto celo upade. Pomagate si lahko s trikom, ki se skriva v ogljikovih hidratih, kajti ti ustvarjajo pogoj za optimalen transport triptofana v možgane. Da bi serotonin lahko prišel do tja, kjer poskrbi za dobro razpoloženje, mora biti namreč krvni sladkor povišan.

Včasih se telesu ta daljša in bolj zdrava pot vendarle zdi predolga in polasti se nas volčja lakota po čokoladi ali sladkarijah, po katerih krvni sladkor bliskovito naraste in inzulin triptofanu omogoči prosto pot neposredno v možgane. Podobno deluje kofein, medtem ko alkohol upočasnjuje razgradnjo. V mnogih priročnikih sicer beremo, da so v nekaterih živilih, kot so banane, ananas, papaja, avokado, fige, datlji, grozdje, jabolka, slive, orehi, paradižnik, sledi seratonina že kar prisotne. To bi bilo res čudovito, a na žalost ni tako.

Več energije

Železo je element v sledovih, ki poskrbi, da je približno pet milijard celic v našem telesu preskrbljenih s kisikom. Ker so nenehno dejavne, potrebujejo seveda veliko energije, saj je vsaka celica tovarna, ki ob pomoči kisika proizvaja energijo. Rdeče krvničke s hemoglobinom prenašajo kisik do vseh delov telesa, njegovo jedro pa je železo, ki veže kisik. Tega iz telesa izločamo z znojem, blatom, urinom in krvjo (med menstruacijo), pomanjkanje pa občutimo kot kronično utrujenost, izčrpanost, bledico, nagnjenost k okužbam in/ali slabokrvnost. Da bi to preprečili, jejte meso, klobase, polnovredni kruh, stročnice, školjke, fige in koščičasto sadje. Dodatno pa telo podprite še z zalogami magnezija, selena, cinka, kalcija in kalija ter vitaminov B, C in E iz polnozrnatega žita, pšeničnih kalčkov, sira, skute, rjavega riža, krompirja, testenin, sadja in zelenjave ter pivskega kvasa. Težave so običajno prehodne, a če trajajo dlje, lahko opozarjajo na začetek depresije, zato je še posebno pomembno, da prepoznamo prve znake in se na spremembe primerno in pravočasno odzovemo. Vsekakor ničesar ne počnimo na silo. Treba si je vzeti čas in težavo odpravljati s čim več miru.

Pred tridesetimi leti se je po smrti moža in ob upokojitvi preselila v Dom Danice Vogrinec. V enoti na Taboru živi v prvem nadstropju, njena soba, ki jo pospravlja in čisti sama, je opremljena z njenimi slikami, ki so nastale med bivanjem v domu. Ani Belina številni poznajo po tem, da zbira medijske zapise o predsedniku države Borutu Pahorju in mu jih pošlje ob koncu leta, ta pa ji na poklon odgovori.

Zgovorna 90-letnica v dneh izolacije že malo pogreša bližnje, a jih lahko vidi tudi po omrežju Skype, saj so se v Domu Danice Vogrinec odločili, da tako vsaj malo nadomestijo prepoved obiskov v domu. Ani, kot želi, da jo ljudje kličejo, se vedno bolj spozna na tehniko. Pomagajo ji mladi in sin, tokrat pa ji je za stik z nami na pomoč priskočil fizioterapevt v Domu Danice Vogrinec Uroš Gajšt. V prostoru, od koder se je oglasila Ani, je vseskozi čivkala papiga Ara, da bi nas Ani bolje slišala, ji je med pogovorom zato Gajšt uredil še zvočnike. Še pred našim klicem je prelistala Večer, v katerem najprej prebere preblisk, misel na zadnji strani časopisa, potem pa vse ostalo, kar jo zanima.

"Prebliski so mi zelo všeč, ker so velikokrat pozitivni. No, zdaj pa sem vesela, da je v feljtonu roman Kolesar Marka Radmiloviča," pove skrbna bralka. Zelo je vesela, da ima v domu starostnikov Večer, bala se je, da v teh dneh ne bo mogla do njega. Preden ga odpre, ga za vsak primer malo "pošprica, dezinficira", pove v šali in razumno prikima, ko ji omenimo, da časopis v tiskarni nastane brez fizičnega stika ljudi, raznašalci pa uporabljajo zaščito.

Miha Dajčman Z Ani Belina smo se pogovarjali po omrežju Skype, ki ga v Domu Danice Vogrinec uporabljajo za stike varovancev s sorodniki.

Pred meseci smo vas v Večeru omenili ob obisku predsednika republike v Domu Danice Vogrinec. Z Borutom Pahorjem sta znanca.

"Še najprej zbiram članke o Borutu Pahorju. Bomo videli, kaj bo nastalo. Konec leta mu bom poslala novo zbirko. Za rojstni dan sta mi s partnerico čestitala. Sicer pa ga ne želim motiti, držim distanco. Malo spoštovanja mora biti."

V Domu Danice Vogrinec obiski zdaj niso dovoljeni.

"Imam pa zato mobitel. Z vnuki, pravnuki, sinovi in snahami se slišimo vsak dan. Mi je pa po njih zdaj že malo dolgčas, jih pogrešam. Ob začetku prepovedi obiskov so prihajali na travnik, pred balkon, zdaj pa ne smejo več. Jim kar rečem, naj ostanejo doma. Za nikogar ta situacija ni ugodna, tudi za vas ne. Srečo pa imamo tukaj, da imamo naše uslužbence, sestre, ki skrbijo za nas. Če jih prosimo, nam v sobe prinesejo kavo, sadje, vse ... res ni problema. Telovadim pa tudi veliko. V sobi imam sobno kolo, sem prosila, če bi ga lahko dobila, ker je na hodniku omejeno gibanje. S tem skušam prebroditi krizo. Zelo pogrešam naš domski vrt. Negujem ga, zdaj sem ga prvič po treh tednih videla, vem, da me kliče, a žal ne smem tja."

Medtem ko vam Uroš pripravlja zvočnike, da me boste bolje slišali, vas lahko vprašam, kdo ali kaj se oglaša v ozadju?

"Naš domski ptič je to. Papiga Ara. Sem pokrila njen prostor, da ne bi bila glasna, ampak me sliši."

Preko aplikacije Skype se ne pogovarjate prvič, ne?

"Ne, me pa malo bega vse skupaj. Včasih, ko grem k sinu, mi kaj pokaže. Sicer pa me ne zanima pretirano, malo imam probleme z očmi in ni priporočljivo. So mi hoteli dati računalnik, pa sem se mu odpovedala. Veliko gledam televizijo. Ampak vse skupaj je malo preveč zame, 90-letna prababica ne sme preveč buljiti nekam."

Miha Dajčman Ani Belina

Zelo ste aktivni, kaj pa počnete zdaj, ko je izvedba teh aktivnosti omejena?

"Berem, telovadim, pletem. Rada rešujem osmerico, naša delovna terapevtka mi pomaga, da jih imam na voljo. Ni mi dolgčas, hitro mine. Včasih ponoči dolgo ne spim in takrat rada berem. Upam pa, da bo ta cirkus kmalu minil."

Kaj na dogajanje zunaj vašega doma porečejo vaši sostanovalci?

"Zelo malo imam stika z njimi v teh dneh. Nobenega ne vidim, ne slišim. Tu in tam kdo pokuka na hodniku, ko gremo do kopalnic. V Domu Danice Vogrinec se je ukrepalo veliko prej, kot so kasneje tudi za ostale sprejeli ukrepe za izolacijo in socialno distanco. Vem, da so za marsikaterega stanovalca ti pogoji sedaj, ko smo izolirani, lahko zelo zahtevni. Posledice, tudi usodne, glede zdravja bi lahko sledile tudi po koncu tega stanja. Mnogim zdaj manjka tudi sprehod. Bivanje tukaj je sicer super. Toplo je, hrano dobimo v sobo, če nam obrok ni všeč, lahko dobimo kaj drugega. Kavico v sobo dobimo do 9.30, ker zdaj pač ne moremo v čajno sobo, kjer smo si jo prej skuhali. Če kaj potrebujemo, imamo pri posteljah zvonec in potem vedno pride pomoč."

V medijskih nastopih ste že večkrat povedali, da ste radi v domu za starostnike in radi sodelujete v različnih aktivnostih.

"Aktivnosti so vedno dobrodošle. V nič nas ne silijo, vse delamo na prostovoljni bazi, uslužbenci pa skrbijo, da je za vsakega nekaj. Veliko je prireditev, glasbenih in kulturnih."

Barbara Bradač Ani Belina številni poznajo po tem, da zbira medijske zapise o predsedniku države Borutu Pahorju. Ta jo je konec preteklega leta tudi obiskal.

Ste že vse življenje Mariborčanka?

"Odraščala sem na Pobrežju, med vojno sem bila v internatu, ker sem hitro izgubila starše. Zgodaj sem se poročila, dobila dva sinova. Zdaj imam štiri vnuke in sedem pravnukov. Glede družine mi ni nikoli dolgčas. Rada se pogovarjam z njimi, če pa slišim kaj slabega, to zadržim zase. Da je harmonija v družini. Pri štirinajstih, med vojno, sem morala delati v 'pflichtwehrju', vsi mladi, dečki in deklice, smo eno leto bili na voljo ljudem v internatu v Melju. Če imamo blizu te hiše kdaj razstavo, jo grem pogledat in takrat vidim tisto mlado dekle, ki hodi po Meljski cesti. Poročila sem se v Mariboru, moža sem spoznala na plesu. Dve leti sem živela pri tašči, ki je bila z mano zelo dobra. Malo pogrešam, da ji ne morem nesti rožic na grob. Veliko me je naučila, med vojno me nihče ni ničesar naučil, ko sem spoznala njo, pa sem izvedela marsikaj, tudi kuhati sem se naučila."

Kako se je Maribor v letih vašega življenja spreminjal?

"Maribor se je zelo spremenil. Včasih, ko grem v park ali gledam prispevke po televiziji, se sprašujem, kje je zdaj to, in ugotavljam, kaj je novega. Ko objavite fotografijo starega Maribora, jo shranim v poseben zvezek. Pred kratkim ste objavili staro fotografijo otvoritve splavarjenja na Dravi. Z mojo družino smo bili takrat tam, na fotografiji pa sem videla moža. Fotografija je bila iz leta 1968. Spremljam zgodovino. Tudi zgodovino Maribora, ko je bila kuga, ko je mesto pogorelo, in podobne prelomne dogodke poznam. Pa ne samo zgodovine Maribora. Tudi drugo zgodovino. Imam ključek s starimi filmi, uporabljam mobitel in fotografski aparat. To so me naučili. Če pa česa ne znam, pokličem Uroša."

Od kdaj ste v domu na Taboru?

"Trideset let že imam isto sobo in kosilo jem za isto mizo. Nimam nobenega občutka, kot so včasih rekli, da je to hiralnica. To ne drži. Dom Danice Vogrinec sem vzela za svoj dom, tu sem doma. Pa čeprav mi v teh dneh ne dovolijo na vrt."

Marko Vanovšek Ani Belina pred Domom Danice Vogrinec leta 2007

Nekaj dni bomo še morali potrpeti ...

"Seveda. Če boste vi potrpeli, bomo tudi mi. Da bi le bili naši zdravniki in delavci v domu zdravi. Malo se bojim, da ne bi kdo od njih zbolel, to bi zame bil strašen udarec."

Kaj si želite v Mariboru?

"Mogoče se boste malo nasmejali temu, a v Mariboru bi si želela dobro kinoteko. S starimi dobrimi filmi, kot je recimo V vrtincu (1939). Zdaj mi sicer sin daje na ključek te dobre filme, ki so prejeli mnogo oskarjev. Pred kratkim sem gledala film Ugani, kdo pride na večerjo. Naredili so novo verzijo (2005), ki je zanič, tista stara iz leta 1967 pa je bila super. Sicer pa prva stvar, ki jo bom naredila, ko bo vsega tega konec, ne bo, da bom šla ven, ampak na vrt. Vsaj za pet ur."

"Stvari se dobro odvijajo. Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati," je za Mladino povedal vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje primarij prof. dr. Ivan Eržen. 

Komentiral je zadnjo omejitev gibanja na občine za državljane. Eržen je po izobrazbi epidemiolog in ob zgoraj navedenem dodaja, da vlada Nijz ni prosila za mnenje, ko je sprejemala nove ukrepe. 

Hkrati meni, da je neprimerno tudi določilo o razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah. Po njegovem mnenju je to izjemno težko izvedljivo. Bolj pomembno bi bilo po njegovih besedah ljudi opozarjati, naj se z golimi rokami čim manj dotikajo površin, ki jih prijemajo tudi drugi ljudje. 

Ukrep je po njegovem mnenju le omejeno učinkovit. Površina bo nekaj minut po razkuževanju res čista, ko pa se je bo dotaknil prvi človek, bo potencialno spet kužna. Upa, da bo vlada ukrep odpravila.