O zlati dobi malega nogometa v Mariboru: "Za ustanovitev lige smo izbrali smo pravi trenutek," pravi eden od začetnikov

Bojan Tomažič, 27.6.2020
ARHIV BORUTA PLANINŠIČA

V lukni na Lobnici je bilo igrišče preozko in grbasto, v Melju so gostje na neravnem igrišču dobivali tudi po ducat golov, se Borut Planinšič st. spominja začetkov mariborskih let malega nogometa.

Bilo je 27. junija 1974, ko so v okviru mladinskega aktiva Ruše vas na pobudo Boruta Planinšiča ustanovili ligaško tekmovanje v malem nogometu. Tri dni kasneje se je tekmovanje začelo, nastopali so Selnica, Bresternica, Smolnik, Pekre, Tobi iz Bistrice ob Dravi in Ruše. V tekmovalni komisiji so, poleg Planinšiča, bili Franc Gornik, Viktor Gričnik, Stanko Gril, Stanko Grubelnik, Janko Lisjak in Stanko Missia.

"Za ustanovitev lige smo izbrali smo pravi trenutek. Takrat se je namreč začelo obdobje čedalje številnejših turnirjev, mi smo te okoliščine izkoristili in organizacijsko nadgradili. Seveda nismo niti približno slutili, da se bo kasneje tako razširilo tudi na Maribor in njegovo širšo okolico," se spominja Planinšič. "Prva tekmovalna pravila so bila zelo ohlapna, zgodilo se je, da na kakšni tekmi na golih ni bilo mrež. Igrišče v Rušah, tako imenovani tenis plac, je bilo prekrito s sivo odpadno snovjo iz tovarne dušika, na kateri je ob deževnem vremenu strahovito drselo, ob suši smo bili igralci zaradi prahu po tekmah beli kot mlinarji. Lukna na Lobnici je bila preozka in grbasta, vendar so tekme bile."

Smolnik je bil prvak, Branko Jug je kot najučinkovitejši strelec premiernega prvenstva zabil 20 golov, njegov bratranec Albin Jug, ki je bil kasneje uspešen pri Pohorju in Mariboru, je bil tedaj s 16 leti najboljši vratar. Zgolj dva tedna po končanem uvodnem ligaškem tekmovanju so z več ekipami začeli novo prvenstvo, ki se je izteklo junija naslednje leto. "Slavili so praviloma preveč zavzeti in energični Meljčani, ki so igrali na hudo težavnem, neravnem peščenem igrišču. Tam so se gostje vse prej kot dobro počutili, marsikateri so odhajali domov tudi z ducatom in več zadetki v mreži. Za Melje so največ golov dali Andrej Ciglarič, Drago Pahernik in Mirko Herga. Druga na lestvici je bila Bresternica, tretja Selnica ob Dravi. Tekma Jekla proti Rušam se je končala z izidom 31:5, Marjan Obrovnik, ki je bil na koncu s 53 goli tudi prvi strelec prvenstva, jih je na tisti tekmi sam dosegel 20 golov, rezultat je več let veljal za rekord v ligi."

image
ARHIV BORUTA PLANINŠIČA Ekipa Mlinčka je leta 1983 zmagala na turnirju v zagrebški dvorani Kutija šibica.
image
osebni arhiv Borut Planinšič st.: ”Množična druženja s poudarkom na spodbujanju športnega ferpleja so močno zaznamovala več generacij.”

Začetek množičnega pohoda

V sezoni 1975/76, ko je organizacija tekmovanja prešla pod okrilje občinske oziroma mestne konference ZSMS Maribor (ta se je kasneje preimenovala Mestno konferenco), je bil mali nogomet do 1988. ena od dejavnosti komisije za šport in rekreacijo, zatem so se organizirali pri Nogometni zvezi Maribor, danes Medobčinski nogometni zvezi. "Organiziranost v okviru mestne mladinske organizacije, v tistih letih sta jo vodila Zmaga Gselman in Dušan Najdič, kasneje Nevenka Gorjup Grgić, Alenka Jež, Franc Zemljarič in Marija Pehan, je bila nova izredno pomembna prelomnica. Število ekip je naraslo na 32, mali nogomet je najresneje najavil svoj množični pohod, ki je bil v prihodnjih letih tudi več kot nazorno udejanjen. Prvega od svojih štirih naslovov prvaka v ligi se je veselil Konstruktor, ta je v finalu končnice osmerice najuspešnejših ekip štirih teritorialno ločenih skupin julija 1976 v Ljudskem vrtu z 8:7 ugnal ekipo DO TAM. Na podlagi uvrstitev je bila naslednje leto formirana enotna prva mariborska liga. Prvič je bilo organizirano tudi pokalno tekmovanje, pokal mladih, slavila je Jeklotehna, ki je v finalu junija 1976 v Ljudskem vrtu s 4:3 po sedemmetrovkah ugnala Rotovž Talce." Osemdeseta leta so bila zlato obdobje malega nogometa, devetdeseta čas velike organizacijske nadgradnje, njegove metamorfoze v futsal in dokončne mednarodne uveljavitve.

Vsestranski športnik in pedanten statistik
Borut Planinšič st., ki je koronaobdobje uporabil za pisanje kronike mariborskega malega nogometa, je tudi bil nogometaš. V mariborski ligi je igral za sedem ekip, na 108 tekmah je dosegel 137 golov, od tega 87 za TVD Ruše; s pokalnimi in veteranskimi tekmami vred je dal 163 golov. Z ekipo TVT Boris Kidrič je bil v sezoni 1979/80 pokalni prvak, v prvi ekipi KMN Branik Talci je sodeloval pri osvojitvi dveh zmagovalnih naslovov. Resda že v veteranskih letih in bolj simbolično oziroma priložnostno, ko je na kakšni tekmi med tednom primanjkovalo igralcev, poudari, vendar je bil v prvenstvu leta 1987 z enajstimi zadetki drugi strelec ekipe.
Veliki nogomet je večinoma v pionirskih in mladinskih vrstah igral za NK Pohorje. "V sezoni 1969/70 smo se kot podprvaki območne lige uvrstili v slovensko drugo ligo, v kateri sem odigral še del jesenskega prvenstva, nato pa zaradi poškodbe gležnja, a tudi trmoglavosti oziroma mladostne nepremišljenosti, prenehal. Vendar 31 nastopov in deset zadetkov za člansko vrsto mojega najljubšega nogometnega kluba ostaja neizbrisno zapisanih v mojih spominih."
Šport ima v krvi, na sindikalnih tekmovanjih je v istem letu nastopal v kar dvanajstih panogah, igral je tenis, košarko, rokomet, odbojko, mini golf, hokej na ledu, skakal s smučmi, se priložnostno ukvarjal z atletiko: "Pri 30 letih sem v daljino skočil 6,21 metra!" Njegova velika ljubezen je tudi kegljanje, njegov osebni rekord na 120 lučajev znaša 624 kegljev, v disciplini sprint (2 x 20 lučajev) pa 222 kegljev. Leta 2005 je bila njegova ekipa KK Lokomotiva državni prvak v borbenih igrah. V vitrinah ima 104 pokale in 66 medalj ter številna priznanja, tudi Cizljevo plaketo.
In ne pozabimo tajnice Hilde
Borut Planinšič st. je bil predsednik tekmovalne komisije lige malega nogometa med letoma 1974 in 1987, član pa še do leta 1995, torej 23 sezon. Predsedniki za njim so bili Leopold Holderman, Branko Stajnko, Franc Golob, Silvo Borošak, Bogdan Šuput in sedanji vodja futsal tekmovanj pri MNZ Maribor Dejan Kramberger. V komisiji je delovalo 70 ljudi, po stažu ob Golobu in Holdermanu (po 22 sezon) izstopa še Mile Vojvodić (21). Dolgoletni člani so bili še Franjo Grabner, Franc Missia, Dušan Puhar, Srečko Kolenc, Zvonko Sraga, Franjo Kure, Vaso Mićić, Oste Bakal, Borut Filipančič, Drago Strnad, Ivan Škofič, v kasnejšem obdobju Goran Popović, Boris Toplak, Marko Krajnc, Aleksander Mencigar, Sašo Urbanič, Bojan Turk. Veliko dobrega je prispevala Hilda Štern, dolgoletna tajnica mariborske nogometne zveze.

"Porajala so se nova tekmovanja, prvi registrirani klubi, Nogometna zveza Slovenije in Nogometna zveza Jugoslavije sta začeli organizirati uradna prvenstva, Fifa je leta 1989 na Nizozemskem priredila prvo svetovno prvenstvo, Uefa ji je z evropskim prvenstvom sledila sedem let kasneje. Leta 1986 smo v mariborski ligi imeli 69 ekip, leto prej na novoletnem turnirju neverjetnih 165. Danes se čudim, kako nam je s tedanjimi komunikacijskimi sredstvi vse to uspevalo. Toda imeli smo množico ekip, danes, ko imamo računalnike, vse te množice, ki je vendarle temelj sleherne resne organiziranosti oziroma dejavnosti, žal ni več," pove Planinšič.

Grloci, Krajnc, Prosen, Arnejčič ...

image
ARHIV BORUTA PLANINŠIČA Zlatko Dedić, posnetek je iz leta 1982, je bil sedemkrat v ekipi prvakov.

Med množico več tisoč igralcev je bilo tudi veliko znanih igralcev nogometa, večinoma v svojih poznih igralskih letih. "Cela plejada iz vrst stare garde NK Maribor, recimo Damir Grloci, Milan Arnejčič, Tomislav Prosen, Mladen Kranjc, Štefan Tolič, Vladmir Bolfek, Karel Breznik, Herbert Klančnik, Boris Binkovski, Zvonko Breber, Edvard Šoštarič, Branko Horjak, Vlado Fatur, Branko Šarenac, Milorad Vuksanović, Miro Petrič, Milan Žurman, Albin Jug, Matjaž Kek, Oliver Hafner, Miran Perko, Metod Verle, Bojan Škerjanec, Bojan Šaberl, Aleš Križan, Suad Fileković in drugi. Za Pobrežje Mak sta nastopala tudi Zlatko Zahović in Milko Djurovski, za Talce je, ko je v Mariboru služil vojaški rok, denimo igral Dražen Boban, nogometaš zagrebškega Dinama in splitskega Hajduka. Član selekcije U16 KMN Slovenske gorice je bil Rene Mihelič. Poslovni direktor NK Maribor Bojan Ban je bil z Vulkanizacijo Klep tudi ligaški in pokalni prvak ... Še bolj pomembna je bila množičnost. Bili so časi, ko je sleherna mariborska četrt (ali gledano še ožje) imela po več ekip. Asfaltna igrišča so rasla kot gobe po dežju in prav to je bil poleg preprostosti vključevanja eden odločilnih dejavnikov, da je mali nogomet postal tako množičen. Socializacijski vidik je bil očiten, vsa ta množična druženja s poudarkom na spodbujanju športnega ferpleja, so močno zaznamovala več generacij. Resda se je po tekmah šlo na obvezen pir, a verjemite, iz širokega kroga tedanjih športnih kolegov ne poznam nikogar, ki bi se mu zaradi tega življenje sesulo. Ko se danes srečujemo in obujamo lepe spomine in se dogovarjamo za priložnostne reprize v obliki ekshibicijskih turnirjev, se lahko le še nostalgično sprašujemo in čudimo, kam in zakaj neki je vse to izginilo."

image
ARHIV BORUTA PLANINŠIČA Franjo Kure, posnetek je iz leta 1983, je rekorder po številu doseženih golov.

Franjo Kure nedosegljiv golgeter

V ligaškem tekmovanju, ki je trajalo je 43 sezon, je KMN Branik Talci osvojil sedem naslovov, enkrat je bil drugi. Na lestvici uvrstitev med prve tri sledijo KMN Slemen, Konstruktor, Studenci STR Grawe, KMN Carioce, ŠD Zavrh, po dvakrat sta slavila še Tae kwon do Klajderič Rašić in Zavrh Masind, med veterani Tekstil dekor. "Upoštevaje skupno lestvico uspešnosti na 18 tekmovanjih, tudi pod okriljem Fife, NZJ in NZS, v obdobju od leta 1973 do 2020, je razred zase KMN Branik Talci s kar 78 uvrstitvami med prve tri, sledijo Napoli FC Maribor Branik, Slemen, Slovenske gorice iz Voličine, Carioce, Brezje ReMax Proen, KMN Maribor Lent Luvin. Med igralci je s sedmimi ekipnimi lovorikami v ligi najtrofejnejši Zlatko Dedić, ki je bil trikrat tudi najboljši strelec, po šest jih imata Radko Gregl in Boris Rubelj, ki je bil šestkrat tudi trener zmagovalne ekipe."

image
ARHIV BORUTA PLANINŠIČA Ekipa Konstruktorja je bila štirikrat zapored prvak lige, od leta 1976 do 1979.

V 44 sezonah pokala Maribora, ki še obstaja, je kar desetkrat zmagal Napoli FC Maribor Branik, šestkrat Slemen, po dvakrat Branik Talci, Carioce, ŠD Brezje ReMax in Tekstil dekor Jani. Herman Brglez, Gregor Mlaker, Matjaž Pungartnik in Simon Šabeder imajo po šest ekipnih pokalnih lovorik, tudi Aleksander Vodušek v vlogi trenerja, Aleš Vrabel je bil trikrat najboljši strelec.

Leta 1985 je na novoletnem turnirju igralo 165 ekip

V ligi in pokalu je bil Selničan Franjo Kure nedosegljiv golgeter. "V ligi, kjer je bil štirikrat prvi strelec, je dosegel 424 golov, v pokalu 63, in če jih dodamo še 21 na turnirjih za odprto prvenstvo Maribora, to znese skupno impresivnih 508 golov. Po letu 1988 se je preselil v ruško ligo, kjer je še štiri sezone branil barve Slemena in ekipe Seltron Rio, in tudi tam dosegel več kot 120 zadetkov. Če prištejemo še turnirske in prijateljske tekme, njegov strelski opus zagotovo presega 700 golov. Z ekipo DTV Selnica ob Dravi je bil prvak pokala in tekmovanja Maribor Open, ni jim pa uspelo osvojiti naslova v ligi, kjer so bili štirikrat podprvaki."

Po statistikah do leta 1987, odkar strelcev golov niso več beležili, mu po številu doseženih golov sledijo Bojan Fajfar z 227, Marjan Kampl z 217, Franc Belec s 179, Denis Dolinšek s 177, Radko Gregl s 171 in Zlatko Dedić s 153 doseženimi goli. Rekorder po številu golov v eni sezoni je Jože Gajser, ki je za ekipo Brezja v sezoni 1976/77 dosegel 70 golov.

Med vratarji sta bila v ligi po štirikrat najboljša Miodrag Vuković (Konstruktor) in Dejan Ciringer (Panda in Cocktail bar), po trikrat Damijan Petrun (Lovrenc, Slemen) in Janez Rojs (ŠD Zavrh). Miro Križman, Renato Uršnik, Gregor Mlaker in Marko Pungartnik so bili po trikrat najboljši vratarji v pokalnem tekmovanju.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku