Nogometni veterani se družijo, najstarejši bo dopolnil 88 let 

Zmago Gomzi, 23.6.2019
Arhiv NK Pohorje

NK Pohorje: Zbrali so se na 19. druženju.

"Vsako leto nas je manj. V zadnjih dveh letih smo se poslovili od nekdanjih soigralcev Romana Cimerlajta, Iva Lipnikarja, Stanka Ozima, Franca Sternada, Damirja Grlocija, Vilija Šranca, Andreja Muršiča in tudi od dolgoletnega predsednika nogometnega kluba Pohorje Marjana Cvikla," je s spominom na pokojne zbrane nogometaše, ki so pisali zlate strani ruškega nogometa v letih od 1971 do 1977, na že 19. druženju nagovoril predsednik organizacijskega odbora srečanja Stanko Dobaj. "A tisti, ki smo tukaj, se ne damo. Verjamem, da se bomo imeli prijetno," je še dodal Dobaj. In so se tudi imeli.

Spomini na mladostna leta, ko so nosili prepoznavni zeleno-beli dres ruškega nogometnega kluba - ta je v sezoni 1974/1975 v prvi slovenski ligi za ljubljanskim Mercatorjem in soboško Muro osvojil še zdaj nedosegljivo tretje mesto -, so ob okusni hrani in žlahtni kapljici privreli na plan. Tudi anekdot, ki so spremljale njihovo nogometno pot, ni manjkalo, tako da se je srečanje končalo v poznih večernih urah.

image
NK Pohorje Ruški stadion sedaj zasedajo mlajše selekcije

"Nogomet sem igral za Jakob, na nagovor žal že pokojnega svaka Cirila Zimeta pa sem prestopil v ruški klub in bil eden najmlajših v ekipi, ki je igrala v prvi slovenski ligi. Igral sem na levi strani napada, bodisi kot krilni napadalec ali igralec za zvezo. Z levico sem zabil veliko golov, nekaj tudi z glavo, čeprav sem po rasti nizek, a sem bil iznajdljiv. Lepo je biti med nekdanjimi soigralci," je spomine obudil 65-letni Drago Domadenik. Tudi 63-letni Dušan Štraus, najmlajši nogometaš iz obdobja največjih uspehov ruškega kluba, je reden gost srečanj nekdanjih soigralcev. "Za prvo ekipo sem v slovenski ligi igral le leto dni, saj sem moral k vojakom, ko sem se vrnil domov, sem nogometno pot nadaljeval v klubu Pekre - Limbuš, zanj igral nekaj let in bil nato tudi trener članske ekipe. Vesel sem, da se srečujemo vsako leto in obujamo spomine. Upam, da se bo ta tradicija nadaljevala še veliko let."

Ivan Posavec je eden najbolj rednih udeležencev srečanj ruških nogometnih veteranov. Zagrebčan, ki je že 58 let Rušan. "V Ruše sem se preselil zaradi službenih obveznosti in tukaj sem tudi ostal. Deset let sem igral nogomet za Pohorje, tudi trener mlajših klubskih selekcij sem bil, od leta 1974 pa tekme ruškega kluba le še spremljam kot gledalec," je razložil 87-letni Posavec. Čeprav bo šele novembra dopolnil 88 let, je rojstni dan že zdaj obeležil. "Fante sem počastil z nekaj litri vina, saj se bomo v takem številu spet srečali čez leto dni. Kdo ve, kaj se lahko v tem času zgodi," je malo v šali dodal še vedno čili Posavec.

Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku