V času teh nenavadnih razmer je še kako treba razmisliti, kaj bomo počeli in kako. Pa ne samo to. Vedeti moramo, kaj postoriti z vsem časom, ki ga imamo, če spadamo med tiste, ki ne smemo v službo oziroma smo v pokoju, in tudi, kako si bomo nasploh uredili in kar se da olajšali in polepšali življenje.

Začetek epidemije je pospremilo izredno lepo vreme, ki je vabilo h gibanju in seveda k vrtnarjenju na prostem. A ves čas ne bo tako, zima se minuli teden še ni poslovila, tudi aprilsko vreme nas še doleti in takrat bo malce manj rožnato. Med štirimi stenami zaprti se bomo morda počutili še bolj ujete v trenutne razmere, zato razmislimo tudi, kako si lahko polepšamo bivalni prostor in ustvarimo tudi bolj zdrave razmere zase in svojo družino.

Pomlad je tudi v sobah

Obstoječe lončnice so že dodobra občutile daljšanje dneva in intenzivnejšo naravno svetlobo, kar je za njih sporočilo, da se aktivirajo. V tem obdobju se prične rast, pri nekaterih tudi tvorba prvih cvetnih nastavkov. Ker bodo rastline sedaj bolj vitalne in se bodo lažje ubranile morebitnim poškodbam in okužbam, je čas za razsajanje in presajanje.

Za veliko večino sobnih rastlin velja, da jih presadimo le v malce večji lonček, kot ga imajo trenutno. Substrat naj bo zračen, na dnu lončka pa poskrbimo za drenažo, na primer iz lončenih črepinj, peska ali glinopora. Substrat po presajanju dobro potlačite, da se kasneje ne bo preveč posedal.

Matic Sever

Založno gnojenje načeloma ni potrebno, raje v vodo enkrat na teden ali dva dodajmo malce tekočega gnojila za lončnice.

Očistimo zrak

Več ko smo v zaprtih prostorih, bolj pomembno je, da so ti dobro prezračeni. Če je vreme mrzlo, seveda zračimo manj. Takrat se še posebej uveljavijo sobne rastline, ki pomagajo pri čiščenju zraka. V grobem lahko rečemo, da sobne rastline izboljšajo zrak tako, da ga vlažijo, da je prisotnega manj prahu, povečajo delež kisika in nekatere celo "predelajo" toksine. Predstavljamo vam nekaj najboljših lončnic za boljši zrak.

Spatifil, Spathiphyllum

Izredno enostavna in trpežna rastlina s temno zelenimi listi in škrniclju podobnimi belimi cvetovi. Dobro prenaša tudi malce bolj temne prostore. Poskrbimo za redno zalivanje in presajanje, saj so dokaj hitre rasti.

Matic Sever

Gumovec, Ficus

Priljubljen in raznolik rod sobnih rastlin, ki ga gojimo zaradi lepo oblikovanih listov. Ti so pogosto bleščeči, lahko so zelo drobni ali pa naravnost gromozanski. Gumovci ali tudi fikusi so odporne in dolgožive rastline, ki pa ne marajo prepiha. Zanimivo je, da so sposobni iz zraka čistiti oziroma odstranjevati formaldehid.

Aloja, Aloe vera

Ena bolj poznanih lončnic po zdravilnih lastnostih, a poleg tega, da si na primer na hitro z notranjim delom lista namažemo opeklino, pik ali blago rano, ima aloja tudi druge koristne lastnosti. Tudi če jo imamo le iz estetskih razlogov, bo konkretno pripomogla k čistejšemu zraku. Med drugim odstranjuje formaldehid in benzen.

Matic Sever

Bršljan, Hedera

Čeprav bršljan velja za zelo enostavno ali bolje rečeno navadno rastlino, veliko prispeva k čistejšemu zraku. Odstranjuje kar pet različnih strupenih spojin, ki so pogosto v naših stanovanjih. Bršljan je zanimiv tudi za temnejše prostore, saj se tudi v naravi dobro spopada z globoko senco. Ker se poganjki povešajo, ga lahko posadimo tudi v viseče košare in lončke.

Taščin jezik, Sansevieria

Če nimate zelenih prstov, je za vas taščin jezik, ki preživi vse. Kadar govorimo o kakovostnem zraku, je ta rastlina med prvimi, ki je vredna izpostavitve. Večina rastlin ponoči kisik porablja, taščin jezik pa ga oddaja tudi v temi.

Matic Sever

Verjetno ste tudi vi, tako kot jaz, malo pretreseni, malo zmedeni, skratka, ta novi virus nas je vse malo vrgel iz tira. Nekako si nismo znali več predstavljati, da je lahko narava močnejša od nas. Zdaj pa nam je pokazala, da vse naše znanje in tehnologija ne zmoreta ustaviti ene tako majhne stvari, kot je nekoliko spremenjen virus. Virusi so tako majhni, da še svoje celice nimajo, a naredijo toliko zgage. Pa vendarle ima narava na take situacije tudi odgovore. Naša telesa bodo slej ko prej našla način za obrambo pred težavo. Do takrat pa jim skušajmo pomagati s pravilno prehrano. Vem, težko bo, saj so trgovine izropane, če se zaprejo meje, bo tudi z dobavo zelenjave težko. Zdaj ste v prednosti tisti, ki imate svoje vrtove, ki poznate najbližje zelenjadarje, ki nekatere od teh rastlin še imajo. Mogoče pa nam bo ta virus v opomin, kako pomembno je lastno kmetijstvo, lastna pridelava hrane. Da se ne bo o kmetih vedno pisalo samo kot o onesnaževalcih okolja in zajedavcih proračuna. Tako majhna stvar, kot je skupek DNA, ki se ga vidi samo pod elektronskim mikroskopom, lahko popolnoma ohromi življenje v Evropi, spremeni poti hrane in nam naredi veliko škode.

Najprej očistimo prebavni sistem

Katere zelenjadnice so tiste, ki jih je treba uživati zdaj, še bolje pa bi bilo, če bi jih uživali že celo zimo? Preden začnemo kakršnokoli "zdravljenje" s hrano, moramo očistiti in okrepiti naš prebavni sistem. Naj posebej poudarim, da ne gre za zdravljenje, temveč samo za pomoč telesu, da se bo samo lažje postavilo po robu napadalcem, kot je ta novi koronavirus. Zdaj imamo čas, saj se bodo očitno vse hitenje, norenje, včasih pritiski delodajalcev za nekaj časa ustavili. Zaradi vsega tega stresa, napačne, hitre prehrane, pomanjkanja gibanja na svežem zraku - pa še pomanjkljive zimske prehrane, ki nasploh ne sodi med zdravo - se v našem prebavnem sistemu dobri mikroorganizmi pogosto umaknejo tistim, ki nam povzročajo težave, zgago, bolečine v želodcu, napihovanje ... Če želimo, da bo prehrana res delovala, moramo najprej v telo povrniti pravo mikrofloro. Šele s pomočjo dobrih mikroorganizmov bomo iz hrane dobili to, kar potrebujemo.

Saj ste gotovo že veliko brali, poslušali reklame o tako imenovanih probiotikih. Pa veste, da so najboljši in najbolj zdravi tisti, ki so v zelnici, torej v vodi, v kateri se kisa zelja, in v sirotki? Torej, kdor še ima možnost, kar na delo, kislo zelje ali kisla repa naj bosta pogosteje na jedilniku. Vedno je najboljše, če ju uživamo kar surova, brez kuhanja. Vsako jutro za zajtrk eno ali dve vilici kislega zelja, pa ni treba hoditi v lekarno in kupovati dragih prehranskih dopolnil. Upam samo, da kmetije okoli vas kislo zelje še imajo.

Miša Pušenjak Listnati ohrovt je bogat s klorofilom.

S tem, ko deluje prebavni sistem, očistimo naše telo. Čez zimo se v celem telesu, v celicah, nabere veliko nečistoč, ker je zimska hrana premastna in v njej ni dovolj sveže, zelene zelenjave. Najboljša čistilca telesa sta regrat in radič. Regrata je na travnikih veliko, tudi če že malo cveti, nič hudega. Upam, da ste poslušali moje nasvete in imate na vrtu posejan prezimni radič. Najboljša sorta je domači solkanski, a tudi verona, treviški ali zeleni tržaški solatnik so v redu. Sejemo ga junija. Zaradi suhe zime so letos še posebej očiščevalni, saj telo čistijo prav grenčine, ki jih vsebujejo. Najmanj grenak je solkanski, a tudi verona in treviški, če ju za nekaj minut daste v toplo vodo, ne bosta več pregrenka. Poleg grenčin vsebujejo rdeči listi radiča še veliko vitamina A, ki ima prav tako vlogo pri obrambi telesa proti tujimi mikroorganizmom.

Tržaški solatnik bo dodal klorofil, ki vsebuje cel spekter mineralov, med njimi ima veliko magnezija in železa. Klorofil pospešuje rast in obnovo tkiv. Sodeluje tudi pri čiščenju organizma, kar potrebujemo v tem poznem zimskem oziroma zgodnjem spomladanskem času. Klorofil sodeluje v boju proti okužbam. Prav tako je znan po tem, da krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega nam koristi še na številne druge načine. Zato je uživanje sveže, zelene zelenjave zdaj zelo pomembno. Najbolj svežo najdete na svojem vrtu ali pri sosednjem kmetu - zelenjadarju.

Mikrozelenjavo lahko pridelate v bloku

Že vidim vse, ki mi bodo zdaj rekli: "Pa saj nimam vrta. Kaj pa zdaj?" Spet drugi v juniju niste posejali prezimnega radiča. Vedno lahko poiščete kmetije, saj skoraj vse, ki prodajajo na tržnici, sejejo prezimni radič. No, nekaj svežih zelenih vitaminov in mineralov si lahko pridelate kar na balkonu ali kuhinjskem oknu. Posejete seme solate, predvsem križnic, kot sta kreša in rukola, pa tudi rdeče pese, blitve, špinače, mogoče manj znanega tolščaka. Ne potrebujete globokih, velikih lončkov, najboljši so kar setveni pladnji. Vsega naštetega ne sejte v mešanici, kajti vse rastline ne kalijo enako hitro; potem bodo ene že primerne za rezanje, druge pa bodo komaj dobro pogledale na plano. Ko dobijo rastline prve prave liste, ko so velike nekje pet centimetrov, kar škarje v roke in jih porežite. Uživajte jih kot dodatek solatam; lahko jih pojeste, če ste jih posejali dovolj, tudi v čistih solatah z raznimi prelivi. Če bo to jogurtov, ste dodali še nekaj probiotikov. Lahko pa jih dodate presnim sokovom in smutijem.

Miša Pušenjak Spomladanski očiščevalec telesa

Sama bi posejala seme naštetih rastlin, pa sem pozabila še peteršilj, pastinak, koper, na toplem. Po vzniku bi nekaj posejanih posod postavila ven, na hladno, kjer bo vse raslo počasneje, nekaj pa pustila kar na toplem. Tako setev naredimo vsakih sedem dni, pa bo sveža zelenjava vsaj v manjši meri hitro na razpolago. Kreša je primerna za rezanje že v sedmih dnevih, rukola potrebuje nekaj dalj, solata tudi.

Križnice za premagovanje tegob zime

Vse križnice, kot so zelje, ohrovti, predvsem pa rukola, redkev in redkvica, so že od nekdaj znani premagovalci zimskih nadlog. Ta novi virus je sicer nekaj drugega, močnejši in nevarnejši je. Pa vendarle bodo naša telesa krepkejša tudi s pomočjo žveplenih spojin, ki jih vsebujejo križnice. Mesečna redkvica se že lahko seje na prosto, prav tako rukola. Čeprav zdaj te setve ne bodo reševale tekočega problema, bodo na razpolago kasneje, kajti zagotovo nam pomladanski prehladi in gripe ne uidejo.

Profimedia Regrata je na travnikih veliko, le skloniti se moramo.

Upam, da je na vaših vrtovih listnati ohrovt, zagotovo ga na kmetijah nekateri še imajo. Ker vsebuje veliko klorofila, je prvi med kapusnicami. A tudi ostale, kot so zelje, brstični in glavnati ohrovt, so zdaj v prvi obrambni vrsti za naša telesa. Poglejte na vrtovih, tisti, ki ste pozno jeseni porezali brokoli, morda ga je kaj preživelo in zdaj že dela stranske, majhne, a sladke rozete. Tudi njegovo listje pojejte oziroma ga zrežite v zelenjavne juhe. Za drugo zimo pa si zapomnimo, da nekaj brokolija posadimo v rastlinjake.

Za konec

Vse napisano ne bo premagalo te nesrečne in hude bolezni, ki zdaj hromi Slovenijo, Evropo in svet. Zagotovo pa so uravnotežena prehrana, domača zelenjava in sadje lahko pomočniki telesu, da se s to okužbo spopade in jo vsaj skuša premagati.

Upam pa tudi, da nikoli več ne bomo pozabili, kako nemočni smo lahko pred naravo, in bomo z nabavo domačih kmetijski pridelkov naše kmetijstvo spodbujali tudi po končani krizi. Nikoli ne vemo, kdaj nas bo spet kaj doletelo. Zdaj šele vidimo, kako nemočni smo lahko.

Ostanite zdravi, ostanite doma.

Ena od rešitev za vrtnarjenje na balkonu, terasi ali manjšem atrijskem vrtu so glineni, leseni, biorazgradljivi ali navadni plastični lonci, celo barvaste vreče, že lep čas pa so nadvse priljubljene visoke grede. Po besedah vrtne strokovnjakinje Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo in avtorice številnih knjig, nam bo na manjšem prostoru, ne glede na vrsto posode, lepo uspeval ekološki vrtiček. Previdni moramo biti le pri uporabi substrata, ki naj ne vsebuje mineralnih gnojil. Pušenjakova je prepričana, da bodo na takšnem vrtu izpolnjena tudi načela kolobarjenja, saj bomo substrat za vsako rastlino zamenjali, kar bo zmanjšalo možnost bolezni. Če ga bomo kupovali, moramo izbrati namenskega, za gojenje zelenjave in ne lončnic ali okrasnega cvetja.

Shutterstock Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta.

Več vode za rastline na visokih gredah

Zadnje čase so za večje kot tudi manjše vrtove izredno priljubljene visoke grede. Na voljo so v različnih velikostih, izdelane iz različnih materialov. Pušenjakova opozarja, da čeprav se zdi vrtnarjenje na visokih gredah enostavno, ni tako. Poudari, da visoka greda ni enaka cvetličnemu loncu, v katerega damo zemljo in vanjo posadimo rastline. Visoke grede ne zahtevajo zgolj zemlje, temveč tudi polnila, kot je na primer drenaža iz debelejših in drobnih vej na dnu. Srce grede je nepreperel ali napol preperel kompost. Šele na vrh vsega tega damo plast zemlje. "Izbiramo lahko med vrtno zemljo ali pa jo kupimo v trgovini. V tej zemlji bodo kasneje rasle naše vrtnine," pravi sogovornica. Tudi nega rastlin na visokih gredah je drugačna kot v vrtovih. Pušenjakovi pojasni, da je visoke grede treba bolj zalivati, saj se hitreje izsušujejo. Veliko je odvisno tudi od tega, kje jih imamo. Če so postavljene na direktnem soncu, je treba izolirati stene grede, pravi sogovornica. "Zavedati se je treba, da korenine ne marajo poletne vročine in zimskega mraza," še doda Pušenjakova.

Shutterstock Vrtnarjenje na balkonu ali domači terasi je gotovo izziv za najmaljše - pustite jim, da vam pomagajo pri setvi in zalivanju rastlin. Navdušenje nad pridelki bo gotovo nepopisno.

Kakšno zemljo potrebujejo rastline

Ne glede na to, ali bomo rastline sadili v lonce ali na visoke grede, za dober pridelek potrebujemo predvsem ustrezen in kakovosten substrat. Bogat humozen substrat zahtevajo kapusnice, bučnice, plodovke, sladka koruza in krompir. Miša Pušenjak priporoča takšnega brez šote ali mešanico dobro preperelega domačega komposta in vrtne zemlje. Za korenovke je potrebna rahla, dobro odcedna zemlja z manj komposta, ki ji lahko celo primešamo nekaj peska. Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, nizki fižol in grah, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta. Da bi bil pridelek na balkonih in terasah čim bolj zdrav, se odločimo za hitro rastoče in odporne sorte, vrtnine pa kombiniramo z rastlinami, ki odganjajo škodljivce. V želji po čim več pridelka ne smemo pretiravati in moramo upoštevati podobna pravila kot na vrtu, opozarja Miša Pušenjak in za primer pove, da lahko v cvetličnem loncu s premerom vsaj 50 cm pridelamo največ za en obrok mladega krompirja.

Pravi čas za setev

Po navadi naredimo največ napak, ko se setve lotimo hitro. Letošnje vreme je lahko past, v katero se zaradi obilice sonca in za ta čas visokih temperatur hitro ujamemo; prehitro pričnemo saditi, nato pa nas doleti pozeba in pridelek je uničen. Vreme je pač muhasto, zato je dobro spremljati vremensko napoved, hkrati pa se držati zlatih pravil sajenja po vrtnem koledarju. Pušenjakova razloži, da je po drugi polovici februarja smiselno okopati, prezračiti vse posevke na vrtu, posebno česen in zimsko solato. Nato je treba počakati, da se zemlja dovolj posuši. Hitro za tem je smiselno posaditi čebulček in česen. Prve setve, to je graha in fižola, so tudi lahko zelo zgodnje, že pri temperaturi zemlje okoli dve stopinji Celzija. Vse drugo se nadaljuje odvisno od vrtnine in temperature zemlje, poudari sogovornica. Nadaljuje, da druge vrtnine, z izjemo solate, sejemo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj deset stopinj Celzija, za plodovke pa se mora ogreti na najmanj 15 stopinj. Potrebna je potrpežljivost, saj nas temperature zraka pogosto zavedejo, opozori Pušenjakova in doda, da imajo rastline ob ponovni ohladitvi "celo življenje več zdravstvenih težav".

Shutterstock Rastline, ki rastejo v loncih, potrebujejo več nege, predvsem pa redno zalivanje, poskrbimo tudi, da ne bodo izpostavljene direktnemu soncu.

Ozirajte se na naravo in upoštevajte pravila

Miša Pušenjak pravi, da je vseeno, ali imate majhen ali velik vrt, povsod lahko vzgojite lasten pridelek. Pri pridelavi lastne zelenjave se vedno ozirajte na naravo, upoštevajte njena pravila, naj vas številni oglasi ne zavedejo, da bi gnojili preveč. "Prav tako naj vas ne zavedejo sosedje, ki hitijo z delom. Sejati in saditi vrtnine v prehladno zemljo ne prinaša pozitivnih rezultatov," sklene Pušenjakova.

Mnoge rastline brez opraševalcev v naravi ne bi obstajale, to je najbrž jasno vsem. Po nekaterih izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli okoli 100 milijard evrov letno na svetovni ravni, v Evropi 15 do 20 milijard in v Sloveniji 110 milijonov evrov.

Veliko se govori predvsem o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni kranjski čebeli. In prav je tako. V Sloveniji je tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev. Večini skrb za te pridne delavke pomeni samo veselje in sprostitev, torej praktično zanje skrbijo prostovoljno, imamo pa tudi kar nekaj čebelarjev, ki jim to delo prinaša vsakdanji kruh. Za medonosne čebele je, kljub temu da mnogi govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja - čebelnjake. Tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti.

Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko divjih opraševalcev, ki pa imajo s svojim obstojem veliko več težav? Ta članek bom posvetila samo njim. Zakaj so divji opraševalci pomembni? Zato, ker opravljajo delo tam in takrat, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove. Med divje opraševalce sodijo muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter seveda čmrlji in divje čebele, čebele samotarke, kot jim pravimo.

Spomladi počakamo s košnjo zelenic

Cvetenje divjih cvetlic na vrtovih in zelenicah se je že pričelo, mnogi boste kmalu kosili. A prav te prve cvetlice so zelo pomembne za divje opraševalce. Zato vas prosim - ne samo svetujem -, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate, da prvo cvetenje preneha. Najboljša hrana za divje opraševalce so usnjatice, zdaj že cveti mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grd plevel, k cvetenju se že pripravljata plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica. To je najboljša, najbolj kvalitetna in zaželena hrana čmrljev, ki imajo radi cvetove usnjatic.

Ste vedeli, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice? Prvi čmrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so torej matice. Če te ne najdejo dovolj hrane in kasneje primernih prebivališč za svoje gnezdo, je uničena cela družina. Pri čebelah običajno uničimo samo delavke. Čeprav omenjene cvetlice niso najlepše, pustite vsaj del zelenice cvetoč. Najbolj pa je to pomembno ob zelenjavnem vrtu in ob rastlinjaku.

Kasneje so cvetoči regrat in male bele marjetice našim očem seveda prijetnejši. Če boste imeli na vrtu čmrlja gnezda, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare in buče veliko bolje oplojeni. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo večjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov … Borovnice, paradižnik pa še katero rastlino lahko oplodijo samo čmrlji.

Kako živijo čmrlji

V Sloveniji živi kar nekaj vrst čmrljev, strokovnjaki pravijo, da jih je v Evropi 68 vrst. A kar četrtini od njih grozi izumrtje zaradi klasičnih razlogov, ki grozijo tudi našim medonosnim čebelam, predvsem zaradi pomanjkanja hrane, saj se čmrlji hranijo in skrbijo za zarod celo poletje, ne samo spomladi, ko je cvetočih rastlin obilo. Drugi razlog je pomanjkanje bivališč, tretji pa pretirana uporaba sredstev za varstvo rastlin.

Preden se lotimo reševanja teh težav, nekaj besed o tem, zakaj so čmrlji ravno tako pomembni opraševalci in pomemben del narave kakor medonosne čebele, čeprav se o njih zelo malo govori.

Na prvem mestu zato, ker so prisotni povsod v naravi. Mnogi nimamo te sreče, da bi v bližini imeli čebelnjak, zato naše češnje in drugo sadno drevje oplodijo predvsem divji opraševalci. Nekatere rastline, kot so detelje, ameriška borovnica in predvsem paradižnik ter še nadaljnjih 16.000 rastlinskih vrst v svetu, lahko oplodijo le čmrlji. Čmrlji imajo namreč daljši rilček, so težji in na primer paradižnik in borovnice oprašijo samo s stresanjem.

Še eno odlično lastnost imajo čmrlji - odlično termoregulacijo. To pomeni, da lahko svoje delo, opraševanje, opravljajo že pri dveh stopinjah, v dežju in pogosto tudi v vetru, ko se medonosna čebela še greje v čebelnjakih. To pride prav spomladi, ko cvetijo češnje, saj je vreme takrat pogosto vetrovno, hladno in deževno. Tudi poleti, ko je vroče, lahko paradižniku pri oplodnji pomagajo samo čmrlji.

Črmlji so tudi veliko hitrejši opraševalci od čebel, na enem cvetu se zadržijo veliko krajši čas. Ker cvetnega prahu ne tlačijo le na nogice, ampak ga poberejo s celim, dokaj odlakanim telesom, ga seveda poberejo in prenesejo veliko več. To, da je velikost paradižnika, paprike, jajčevca odvisna tudi od količine cvetnega prahu, sem vedela, da pa so prav tako kakovost (količina C-vitamina ...), oblika in velikost ter celo spodobnost skladiščenja jabolk, hrušk in drugega sadja odvisne od količine prahu na cvetu, je bilo še meni do nedavnega neznano. Torej imajo čmrlji veliko prednosti, zato se moramo potruditi in jih v naravi obdržati ter še povečati njihovo število.

Kako lahko poskrbimo za čmrlje

Mnogi bodo rekli: tako, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi to pomagalo, a koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu pa to zagotovo velja. A pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki in doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča so za čmrlje nevarni, zato jih velja uporabiti šele zelo pozno zvečer. Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče, ki jih pogosto vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo katerega koli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Mnogi na to pozabijo.

Za gnezdenje lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh, predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev ali drugih insektov, in se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. Pustimo ob travnikih nekaj mejic, to je celo subvencionirano s sredstvi EU, pustimo manjše dele travnikov nepokošene dalj časa in s tem prispevajmo k ohranjanju vseh naravnih opraševalcev, tudi čmrljev.

Kaj lahko naredimo na vrtovih

Po mojem mnenju še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Na večjih parcelah naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite raje različne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. V hišnem sadovnjaku ni potrebna redna košnja v stilu zelenice. Pustite travo pri miru in jo pokosite samo dva- ali trikrat letno. Spomladi pa okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo čmrlje matice našle te oaze in si v njih poiskale prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice … Predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline.

Na zelenjavnem vrtu naj bo prav tako čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič, kapucinke …

Naredimo gnezdišča za talne čmrlje

Lahko pa celo na del vrta, kamor ne hodimo pogosto, postavimo hišice za čmrlje. Naredimo jih dokaj enostavno.

Potrebujemo lonček za rože s premerom približno 20 centimetrov. Luknjo na dnu lončka povečamo. Nato v zemljo ob drevesu, rastlinjaku, ob visokih gredah izkopljemo tako globoko jamo, da bo lonec skoraj povsem v tleh. V jamo naložimo nekaj mahu, lahko tudi malo volne, čez to poveznemo lonec, da je luknja na vrhu. Na ta lonec položimo nekaj kamnov, na to pa ravno ploščo, vseeno je, ali je to opeka, skrilavec, kos lesa, le da je lonec pod streho. Med loncem in streho naj bo prostor in tega zagotovijo kamni. Potem vse skupaj pokrijemo s travno rušo ali slamo, po vrhu pa seveda tudi z zemljo. Seveda je treba pustiti vhod oziroma posnemati jamico krtov ali drugih prebivalcev travišč. Z malo sreče bo spomladi letajoča čmrlja matica gnezdo našla in v njem poleti vzredila nekaj deset čmrljev. Ob taka prebivališča nasadimo mačehe, mrtve koprive, zvončke, krokuse ... Najbolj pomembne so zgodnje cvetlice.

Poleti imejmo na vrtu vedno tudi vodo v plitkih posodah, da bodo naši prijatelji opraševalci imeli na razpolago še pijačo.

Danilo Bevk

Marca že številni z velikim zagonom načrtujejo in izbirajo rastline za izboljšave, dodelave ali povsem nove vrtnarske podvige v letošnji sezoni. Za običajne s soncem obsijane gredice izbira ni težavna, saj je na voljo največji nabor okrasnih rastlin. Hitro se nam zatakne pri težavnejših razmerah in zagotovo so ene izmed takih senčne lege, kjer imamo povrhu še manj ugodna glinena tla.

Katere so prave rastline za senčne in polsenčne lege z glinenimi tlemi? Nabor, ki nam je na voljo, ni zelo obsežen, a je vseeno zadosten za dobro oblikovanje zasaditev. Zaradi glinenih tal potrebujemo rastline z močnim koreninskim sistemom. Glede pomanjkanja svetlobe pa si zapomnimo naslednje: večina okrasnih rastlin senco zgolj tolerira in je ne potrebuje. Tako nam bodo prav vse hvaležne, če jih bo čez dan za vsaj nekaj ur ujelo sonce, pa najsi bo to v kosu ali razpršeno skozi krošnjo drevesa ali grma. Velikokrat velja tudi to, da če je rastlina bogato cvetoča, ji raje namenimo polsenčno kot pravo senčno lego, saj bo drugače bolj šibke rasti, cvetov pa bo malo ali nič.

Hamamelis x intermedia - nepozebnik

Višina: 3-4 m

Cvetenje: I-II

Ena boljših pozimi cvetočih grmovnic. Poznamo rumene, oranžne in rdeče sorte, cvetje ima tudi blag, prijeten vonj. Rast je vazasta, listi pa spominjajo na lesko in se jeseni močno obarvajo v rumeno ali v rdečeoranžne odtenke.

Aruncus 'Horatio' - kresničevje

Višina: 80 cm

Cvetenje: VI-VII

Zelo redka bela socvetja delujejo lahkotno in se dvigajo na golih steblih nad bogato deljenimi listi. Odlično uspeva na mestih, kjer je v tleh stalno nekaj vlage. Na take razmere so navajene tudi druge vrste kresničevja, kot na primer A. dioicus, A. aethusifolius.

Matic Sever Kresničevje

Hydrangea arborescens - hortenzija

Višina: 1,2-1,5 m

Cvetenje: VII-VIII

Zelo priljubljena grmovnica, ki so jo gojili že naši predniki na podeželskih vrtovih. Ta hortenzija poleti razvije zelo velika socvetja, polna drobnih belih cvetov. Je trpežna in zdrava vrsta, pazimo le na pomanjkanje vode v daljših sušnih obdobjih, takrat jo oblino zalijemo. Grm na nekaj let pomladimo z močno rezjo. Najpogosteje sadimo odlično sorto Annabelle.

Matic Sever Hortenzija

Blechnum spicant - rebrenjača

Višina: 40 cm

Cvetenje: ne cveti

Naša samonikla vrsta praproti, ki je pokazatelj senčnih, vlažnih in zelo kislih tal. Listi so razmeščeni v obliki rozete, del jih skoraj leži na tleh, predvsem tisti s trosi pa so pokončni. Primerna je tudi za temnejšo senco pod odraslimi drevesi.

Matic Sever Rebrenjača

Actaea simplex 'Brunette' - svetilka, črnga

Višina: 120 cm

Cvetenje: IX-X

Listi so zelo temno obarvani in spominjajo na praprot, konec poletja pa zrastejo pokončna stebla z ozkimi belimi in močno dišečimi socvetji. Je počasi rastoča zelnata trajnica in potrebuje nekaj let, da se razraste v večji šop poganjkov. Poznamo številne sorte.

Matic Sever Svetilka, črnga

Hosta 'Blaue Venus' - hosta

Višina: 20-30

Cvetenje: VII

Za senčne in polsenčne lege ter glinena tla lahko uporabimo katerokoli od mnogih vrst in sort host. Ko se bodo dobro vrasle, bodo uspešno prestajale tudi daljša obdobja suše. So izredno dolgožive trajnice, ki ne potrebujejo rednega razsajanja.

Matic Sever Hosta

Astilbe 'Vision in Pink' - vrtna kresnica

Višina: 40-45 cm

Cvetenje: VII-VIII

Poznamo veliko sort vrtnih kresnic, ki se razlikujejo po barvi in času cvetenja, višini, nekatere pa imajo še posebno lepo listje. Če želimo lepo cvetoče, jih mora za vsaj nekaj časa na dan obsijati sonce.

Matic Sever Vrtna kresnica

Epimedium warleyense 'Orangekönigin' - vimček, lipica

Višina: 25-30 cm

Cvetenje: VI-V

Ena boljših trajnic za pokrivanje tal v suhi senci tudi starejših listopadnih dreves. Tvori goste preproge vedno zelenih listov, ki jih pred cvetenjem pokosimo, da pridejo do izraza še številni drobni oranžni cvetovi.

Matic Sever Vimček, lipica

Helleborus niger - črni teloh

Višina: 20-30 cm

Cvetenje: I-III

Zimzelena vrsta teloha, ki nas že pozimi razveseli z velikimi belimi cvetovi. Čez čas se rastlina razraste v veliko gručo poganjkov, kjer se na desetine belih cvetov gnete v velikih skupinah. Čeprav tolerira glinena tla, mu vseeno ob sajenju primešajmo nekaj humozne zemlje.

Matic Sever Črni teloh

Aconitum carmichaelii 'Arendsii' - preobjeda

Višina: 100-120 cm

Cvetenje: IX-X

Zelo privlačna sorta vrtne preobjede, ki nas očara predvsem jeseni, ko zacveti v temno modri barvi. Tudi listi so lepi, saj so gladki na otip in se bleščijo. Kljub višini ne potrebuje opore. Bolj kot za temno senco je primerna za polsenco.

Matic Sever Preobjeda