Ni več izgovorov za pomladno čiščenje, toplejši dnevi so tu, zadnji čas, da se ga lotite. Če boste pri tem upoštevali še sedem nasvetov, ki jih ponuja feng šui, pa boste v svoj dom privabili denar, pozitivno energijo in zdravje. Splača se poskusiti, kajne?

Profimedia Očistite dom in privabite pozitivno energijo.

1. Postavite stvari na svoje mesto

Če ste doslej stvari le odlagali in se tolažili, da jih boste pospravili pozneje, je sedaj čas, da to tudi storite. Postavite vse stvari na svoje mesto, česar ne potrebujete več, zavrzite. Ne skladiščite, saj s tem nalagate tudi negativno energijo.

Nasvet velja tudi za kuhinjo, obvezno morate pospraviti po kuhinjskih omaricah in očistiti hladilnik. Tako privabite pozitivno energijo v svoj dom.

2. Počistite po skritih mestih

Umazanija in prah se nabirata tudi pod predmeti, ki jih malokrat odmaknete. In sedaj je čas, da to storite. Odstranite umazanijo izpod večjih predmetov, odmaknite posteljo, kavč in s tem spet vzpostavite pretok energije. Spodbudili boste, da se pričnejo premikati tudi načrti, ki jih imate in stojijo na mestu.

Profimedia Čisto stanovanje privlači denar in zdravje.

3. Očistite okna

Čista okna dajejo nov pogled v življenje in prinašajo nove izzive. Ko boste očistili vsa okna, se lotite tudi čiščenja zaves in dovolite, da v vaš dom priteče nova energija, pravi feng šui.

4. Spreminjajte

Poglejte po stanovanju. Imate razne spominke, okrasne predmete in knjige že leta na istem mestu? Čas je za spremembo, prevetrite vse. Poberite vse iz polic, očistite jih, nato pa nanje vrnite le tiste stvari, ki jih zares potrebujete. Ostalo oddajte prijateljem ali pa zavrzite. Spremembe bodo prinesle nove ideje in želje v vaše življenje.

5. Uredite finance

Tudi urejanje financ spada med spomladansko čiščenje. Uredite račune, naredite finančni načrt, preštudirajte, kako bi lahko več privarčevali. Ko boste uredili svoje finance, bo nov pritok energije poskrbel za več denarja.

Profimedia Urejene fnance prinesejo še več denarja.

6. Počistite in uredite svoje spletne račune

Veliko svojega časa preživimo tudi za računalnikom, brskamo po spletu, si ustvarjamo uporabniške račune, sodelujemo na družbenih omrežjih. Tudi tukaj naredite čistko. Zbrišite vse tisto, česar ne potrebujete, uredite dokumente, naredite si red. Tako bo pritekala nova energija za poslovne uspehe.

7. Sprejmite izziv

Pomlad naj bo priložnost, da izpolnite vsaj en izziv, novo stvar, ki je doslej še niste naredili. To je lahko nekaj povsem preprostega, kot denimo zasaditev cvetličnega korita ali pa obisk fitnesa. Premislite, kaj si želite, česa niste še nikoli počeli. Dajte sami sebi izziv in s tem poskrbite, da bo vaše življenje polno, zdravo in doživeto.

Kljub temu da se veliko piše o pridelavi vrtnin, pa se o semenu zelo malo, čeprav se z njim v bistvu vse začne. Kaj je dobro seme in kaj ni, pogosto ljudi zmede. Prav tako zamenjujemo izraz seme z izrazom sorte ali vrste. Katera semena naj sejemo? Pogosto slišim zvezo med semenom in setvijo. Običajno gre za vprašanje, katere sorte ali kaj naj sejemo v tem času, torej katere vrtnine. Prav bi bilo, da nam vsem pride v zavest, da je seme začetek življenja, da gre za živo stvar, ne za mrtev predmet. Predvsem se zavedajte, da dobro seme pomeni, da je možnost rastline, da bo zrasla zdrava in čvrsta ter dala dober pridelek. Potem pa pridemo do tega, kaj je dobro seme. A se spet pojavijo nekatere neresnice, napačne razlage. Zato sem se odločila, da še enkrat napišem, kaj je dobro seme in kako ga izbrati v trgovini.

Kaj je seme, kaj semenski material

Že tukaj se zatakne. Ljudje v večnem hitenju in posploševanju rečemo vsemu, kar nam prinese nove rastline, seme. Pa ni čisto tako. Seme je botanično zadeva, ki je plod oplodnje, kombinacije dednine očeta in mame, očetovske in materinske rastline. Torej je plod spolnega razmnoževanja. S sabo nosi vse posledice tega dejstva; če ne pazimo, kaj se oplodi s čim, lahko iz semena zraste povsem drugačna rastlina, kot je bila rastlina, iz katere ste seme pobrali. Bolezni se s semenom prenašajo počasneje in v manjši meri, kot pa če razmnožujemo rastline vegetativno. Temu v človeško-živalskem svetu rečemo tudi kloniranje. Vzamemo en del živega bitja in ga na različne načine (podtaknjenci, gomolji, korenine, deljenje, tudi biotehnologija) razmnožimo v več živih bitij.

Miša Pušenjak Seme je začetek življenja.

Vegetativno, torej brez mešanja dednine, razmnožujemo sadno drevje (cepiči in cepljenje), pogosto okrasne rastline (podtaknjenci), med rastlinami na vrtu pa krompir, česen, hren, jagode. Čebulček ni vegetativno razmnoževana čebula, je samo triletni način pridelovanja čebule. Čebulček je zrasel iz semena čebule. Tako razmnožene rastline ostanejo popolnoma enake kot njihovi starši. Vegetativno razmnoževanje prinaša s sabo veliko nevarnost prenosa bolezni in škodljivcev, zato moramo biti ob izbiri tega materiala bolj previdni, tako "semenjenje" je treba doma izvajati še bolj natančno in previdno.

Kvaliteta semena

Ustavimo se še pri tem izrazu. Mnogi menijo, da so kupili kvalitetno seme, če je bilo to pridelano ekološko. Ni čisto tako. Kupili so samo na specifičen način pridelano seme, torej tako, pri katerem je bilo za zdravje rastlin semenic poskrbljeno samo z ekološkimi pripravki. Če se je to izvajalo pravilno, v krajih, kjer je podnebje za to primerno, potem je seme v redu. Vsekakor pa je večja možnost, da na sebi in v sebi nosi več bolezni. Težava je v tem, da samo zelo zdrava rastlina lahko da kvalitetno seme z dobro energijo kaljivosti, ne končno kaljivostjo. Ekološka pridelava pogosto tega ne zagotavlja. Seveda pa z uporabo takega semena naredimo veliko za okolje, kajti tudi ob pridelavi semena to ni bilo umazano in ranjeno. Torej ekološko pridelano seme ni nujno kvalitetno seme.

Druga kategorija kvalitetnega semena, ki je vsaj meni najbolj pomembna, je kaljivost ali še bolje energija kaljivosti. Te druge kategorije ne boste imeli napisane nikjer, ostaja skrita v laboratorijskih zapisih. Energija kaljivosti je število rastlin, ki vzkalijo v kalilnem poskusu na začetku, po določenem številu dni za vsako rastlinsko vrsto. Včasih je skoraj enaka končni kaljivosti, včasih pa zelo različna. A mene so v šoli učili in kasneje se je neštetokrat pokazalo kot pravilno, da v slabših razmerah vzkali samo to seme, ostalega pa nad zemljo ne vidimo.

Miša Pušenjak Pospravimo predale.

Če torej doma delate lasten kalilni test, potem preverite enakomernost kaljenja semena. Če se pri večini semenk pokažejo prvi znaki kaljenja istočasno, enakomerno, ne glede na čas, kdaj se pokažejo, je to veliko bolje, kakor da del semena vzkali hitro, potem pa še teden dni ali več za tem kali še preostalo seme. Tako seme sejte le v ugodnih vremenskih razmerah. Pri setvi paradižnika in paprike boste imeli s takim semenom težave, kdaj pikirati. Na koncu se zgodi, da dobro seme pikirate prepozno, saj čakate na zapoznelo kaljenje. S tem pa uničite del prednosti pikiranja in še nekaj energije tudi najboljšim rastlinam. Na to lastnost lahko vplivate samo pri izbiri doma pridelanega semena. Sama bi ob nekoliko slabši energiji pikirala samo najprej vzkaljene rastline, zapoznelce pa zavrgla.

Kaljivost semena je odvisna od pridelave semena: klimatskih razmer, zdravstvenega stanja materinske rastline, načina pobiranja semena, predelave semena ... Vse to znižuje kaljivost semena. Odvisna je tudi od starosti semena, kajti z vsakim letom shranjevanja in predvsem nepravilnim shranjevanjem semena pada, in od zdravstvenega stanja semena. Včasih je bilo slednje pomemben del zakonodaje, danes pa za vse rastlinske vrste ni zakonsko predpisano. Na semenu se lahko prenašajo glivice, virusi in bakterije. Koliko jih je na semenu in koliko jih je celo že pod ovojnico semena, je mogoče preveriti v laboratoriju, a pogosto tam, kjer tega ne narekuje zakonodaja, tega ne naredijo.

Tretja kategorija kvalitete semena je sortna čistoča. Ta se zakonsko preverja, a šele za nazaj. Torej, seme se poseje, kaj je iz njega zraslo, pa se preveri, ko je v prodaji. Zame je tudi ta kategorija pomembna, saj nam prav ime sorte zagotovi, da bo iz semena zrasla rastlina, ki jo pričakujemo, sorta nam pove barvo, velikost, obliko, okus, čas setve (poleti, spomladi), prezimovanje, odpornost rastline in še marsikaj. Če iz semena ne zrastejo rastline, kot jih pričakujemo, smo oškodovani.

Tako, vsaj malo smo razčistili različne pojme, kaj kvalitetno seme pravzaprav je. Žal na to ne morete veliko vplivati, si pa lahko zapomnite, seme katere firme je najbolj izpolnilo vaša pričakovanja.

Zdaj boste vsi skočili v zrak, saj ni pri nas nobeno seme v redu. Pa ni čisto tako. Na koncu ste za uspešen vznik odgovorni tudi vi. Na kaljenje vplivajo še temperatura zemlje, gostota setve, globina setve, vaše rokovanje s semenom po nakupu, kako ste ga hranili doma ... Seme je živ organizem, tako z njim tudi ravnajte.

Kaj lahko naredimo sami

Še bolje je, če seme pridelate sami, a prav vse je skoraj nemogoče pravilno in kvalitetno narediti doma. Že prej pa sem napisala, da mora biti kvalitetno seme tudi dobro pridelano. Zato ste prisiljeni večji del semena kupovati. Pri nakupu bodite pozorni na sledeče. Najprej poskrbite, da boste imeli doma čim manj starega semena. Doma ga težko hranite pravilno in najbolje je vsako leto kupiti novega. Pomembno je, da kupite samo toliko semena, kot ga potrebujete, in da pogledate in preberete nekatere podatke na semenskih vrečicah.

Miša Pušenjak Poiščite originalni žig na vrečici, tam najdete podatek o starosti semena.

Pred nakupom najprej pospravite predale s semenom in obdržite samo tisto seme, o katerem ste prepričani, da bo še ustrezno kalilo, lahko naredite tudi domač kalilni test. Potem naredite načrt sajenja, kolobar in po izkušnjah naredite seznam, koliko katerega semena po vrstah in sortah potrebujete. Ne kupujte večjih vrečic, ker so cenejše. Bolje je več majhnih. Vrečice so namreč iz materiala, ki v največji možni meri varuje seme pred klimatskimi dejavniki, da se kaljivost ohranja. Ko vrečico odpremo, je ta zaščita končana. Najbolje je, da vedno posejemo vse seme v vrečici.

Seznam je najlažje narediti tako, da shranite vse posejane vrečice v posebno škatlo. Tako je treba pred nakupom vrečice samo prešteti. Bodite pozorni, koliko semena je v kateri vrečici. Nekje na njej je obvezno žig, tam je napisana količina. Potem samo po spominu seznam dopolnite ali spremenite tako, da dodate kakšno seme, ker je na primer peteršilja ali zelene v prejšnjem letu zmanjkalo, ali pa zmanjšate število vrečic solate, ker vam je je veliko pobegnilo v cvet, saj ste je sejali preveč.

Bodite pozorni tudi na sorte, ne samo vrste vrtnin. Sorta je zelo pomembna, saj nam daje informacije o sami vrtnini, kakšen okus ima, kar je na koncu najbolj pomembno, kako velika bo zrasla, ali gre za sorto (solate na primer), ki jo sejemo poleti ali samo spomladi in jeseni, kakšne barve je. Šele potem pojdite s tem seznamom v specializirano trgovino s semenom in kupite večino semena s seznama.

Za konec še nasvet: seme ne dajajte v vrečke skupaj s trdimi predmeti, kot so kozarci, steklenice in podobno, v avtomobilu pa ne na police, kjer bo po njem peklo sonce. Doma ga shranite v hladen, temen in suh prostor. Kuhinje, kopalnice, garaže niso najbolj primerne.

Zdaj ste naredili polovico posla, da bo kaljivost semena ustrezna. Naslednjič pa o tem, kako sejemo, da bo večji del semena zrasel.

Kakovost hrane postaja med potrošniki vse bolj pomembna, kar se kaže tudi v večjem povpraševanju po ekološko pridelani hrani. In posledično se lahko poraja tudi vprašanje, koliko je Slovenija prehransko samozadostna oziroma samooskrbna na ravni države in na ravni gospodinjstva. Vpogled v stanje na obeh področjih smo odkrivali z ddr. Ano Vovk Korže, univerzitetno profesorico za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in ustanoviteljico Mednarodnega centra za ekoremediacije.

Ana Vovk Korže Temelj zdrave prehrane je naravna skrb za rastline. Zato v gospodinjski samooskrbi ne uporabljamo nobenih pesticidov in drugih ubijalcev življanja.

Meso vprašljive kakovosti

"Na samooskrbo države moramo gledati celovito, ne samo z vidika končnih pridelkov. Slovenija ni samooskrbna in je strašansko prehransko ranljiva, saj nimamo svojih semen za širšo predelavo, imamo samo arhiv – semenske banke. Če gledamo iz celega kroga od semena do rastline in spet semena, kar je pomembno pri pravi samooskrbi, potem smo zelo nizko, pod 20 odstotkov," pojasni profesorica in dodaja, da Slovenija največ vzredi živali, katerih meso izvozi v tuje države, predvsem na Bližnji vzhod. Posledično Slovenci jemo večinoma uvoženo meso, ki je pogosto vprašljive kakovosti. Zakaj je tako? Sogovornica odvrne, da zato, ker je izvoz živali v tujino povezan s prenizkimi cenami v Sloveniji. Kmetom tujci namreč plačajo več in takoj. Ker pa je po njenem vzreja živali zelo vprašljiva z vidika podnebnih sprememb, z etičnega vidika in ohranjanja biodiverzitete, moramo preiti na pridelavo zelenjave in zmanjšati porabo mesa, na kar opozarjajo tudi svetovne raziskave. V porastu je miroljubno kmetijstvo, ki podpira pridelavo zelenjave v skladu z varovanjem življenja na Zemlji.

Svoje zelenjave nimamo dovolj

Pri zelenjavi je slika drugačna kot pri mesu. Večina semen za zelenjavo je iz tujine, ta semena so tehnično spremenjena in ne omogočajo nove kalitve preko pridelkov. Zato smo samooskrbni s tako pridelavo samo eno leto. "Ekološka semena sicer lahko kupimo, a kaj ko v Sloveniji ni velikega interesa po tovrstni pridelavi in smo pod pet odstotkov pridelave zdrave hrane. Vse drugo je pridelano z veliko pesticidi, kemije in podobno. Razlog je seveda obilna administracija, če hočemo pridelati zdravo hrano, in višje cene, čeprav je odkup zagotovljen. Številni ljudje, zlasti mame otrok s hudimi boleznimi, česar je vse več, iščejo zdravo hrano, saj celicam bolnega človeka ne smemo dati dodatnih strupov. Skratka, zelenjave skoraj nimamo svoje, v številkah je nimamo niti 20 odstotkov, in še ta je večinoma pridelana s kemikalijami."

Ana Vovk Korže Gospodinjska samooskrba temelji na raznoliki rabi tal in vključuje pridelovalne grede za zelenjavo, rastišča jagodičevja, sadno drevje in po možnosti rastlinjak.

O samooskrbi s sadjem sogovornica razkrije naslednjo situacijo: če ni mraza, ga imamo dovolj. Kajti Slovenija je naravno ugodna regija za pridelavo koščičastega sadja in jagodičevja. Če pa so druge nevšečnosti in mraz, sadja ni. Težava nastopi tudi, če je sadja veliko, potem cena pade in imajo sadjarji izgubo kljub obilici pridelka.

Privlačni pogoji za mlade

Ob vsem tem se poraja ključno vprašanje, kako postati čim bolj samooskrbni. Sogovornica postreže z odgovorom, da ima Slovenija veliko površin v zaraščanju in te na pol gozdne površine bi morali spremeniti v gozdne vrtove, ker so to samooskrbne oblike obdelovalnih površin s sposobnostjo senčenja, zadrževanja vlage in nastajanja humusa. Na takih površinah bi lahko gojili vse, od sadja do zelenjave. "Z večanjem in vračanjem ter ohranjanjem kmetijskih površin bi lahko hitro postali bolj samooskrbni. Vendar to še ni dovolj. Treba je vključiti še socialne elemente, izpostaviti ugodne, privlačne pogoje za mlade. Podeželje je polno potencialov za zelena delovna mesta, od pridelave, predelave, trženja in povezovanja. Kajti samooskrba se začne v glavah ljudi, v socialnih premikih in integraciji mladih, ki si prizadevajo za bolj zdravo življenje. Zato bi Slovenija morala izkoristi ta kapital. Na drugi stani pa imamo mnogo starejših, ki znajo pridelati hrano in bi z medgeneracijskimi oblikami sobivanja ter razvojem celostne samooskrbe zelo hitro postali svetovni primer samooskrbe države," je prepričana Vovk Koržetova.

Sašo Bizjak Ddr. Ana Vovk Korže: ”Samooskrba se začne v glavah ljudi, v socialnih premikih in integraciji mladih, ki si prizadevajo za bolj zdravo življenje.”

Izmenjava pridelkov med gospodinjstvi

Če samooskrba na ravni države ni v zavidljivi kondiciji, je na srečo malo drugače na področju gospodinjstev, kjer po zatrjevanju sogovornice samooskrba narašča. Je pa seveda razlika med mestom in podeželjem. Trenutno je način življenja na podeželju tak, da si veliko ljudi vsaj nekaj hrane pridela, nekaj se oskrbijo od sorodnikov in znancev ter na tržnicah, ki so v zadnjih desetih letih zrasle tudi na podeželju.

Shutterstock Domača pridelava je lahko zelo raznolika in omogoča visoko stopnjo samooskrbe.

V mestih je slika drugačna. Eni imajo možnosti, drugi ne, tretji se še ne zavedajo pomena zdrave hrane, drugi si ne morejo privoščiti dražje zdrave hrane. "Samooskrba gospodinjstev, gledano z vidika prehranskih produktov, je odvisna od možnosti, kaj določeno gospodinjstvo lahko pridela, če ima samo vrt ali gredice. Vendar Slovenci bi se lahko povezali in si izmenjevali pridelke, izdelke, storitve in znanja, kar k sreči že poteka na lokalni ravni."

Spremembe navad in manj kupovanja

Kakor so rezerve pri samooskrbi države, nič ni drugače pri samooskrbnem gospodinjstvu. Konkretno je velika rezerva, tako meni sogovornica, v naraščanju zavedanja o pomenu zdrave hrane in v nezaupanju v globalne verige. Če bodo vsi začeli kupovati od sosedov in si sami naredili vrt ali njivo, je to že deset odstotkov več. Naslednjih deset odstotkov je v zavrženi hrani, ki jo ne znamo ali ne zmoremo porabiti. Če se bomo potrudili domačo hrano pravilno skladiščiti, je ne bo treba toliko pridelati. Velika zaloga – 30 odstotkov – je v spremembi navad prehranjevanja. To je, da ne bodo ljudje jedli predelanih stvari z mnogo dodatki, ampak si bodo sami pripravili vsaj obrok ali dva in tako ne bodo vsega kupili. Rezerva je tudi v nujnem zmanjšanju deleža porabe mesa in povečanju vključevanja zelenjave v prehrano. Danes lahko sami gojimo mikrozelenjavo, kalčke iz poceni semen vrtnin, kot so zelje, korenje, čebula in čili, ter pripravimo tradicionalno korejsko jed iz zelenjave kimči in podobno. Taka hrana je veliko bolj hranljiva in daje človeku energijo, motivacijo in zdravje. S tem pristopom smo že pri 50-odstotnem povečanju samooskrbe. A popolnoma samooskrbni ne bomo, delno zaradi načina življenja in delno zaradi premajhnih površin. Torej bi 80 odstotkov hrane lahko pridelali, 20 odstotkov pa kupili, sklene Ana Vovk Korže.

Shutterstock Večina semen za zelenjavo je iz tujine. Pogosto so semena tehnično spremenjena in ne omogočajo nove kalitve preko pridelkov. Zato smo samooskrbni s tako pridelavo samo eno leto.