1. Rastlinam zagotovimo ustrezne rastne razmere in redno zalivanje, a ne preveč, da ne pride do koreninske gnilobe in ne premalo, da se substrat ne presuši. Le ob dovolj hranilih bodo rastline lepo rasle in cvetele, kar zanesljivo zagotovi tekoče gnojilo Plantella Cvet z dodanimi algami, vitamini, mikro hranili ter aktivatorji cvetenja.

Klub Gaia

Za sajenje uporabimo visoko kakovosten substrat, ki bo zadrževal vlago v vsakem vremenu.

Optimalen substrat za sajenje in dosajevanjenovih rastlin ob nadomeščanju propadlih je petkomponentna zemlja Plantella Balkonia z veliko vsebnostjo zelenega komposta.

Klub Gaia Balkonia in Cvet sta najboljši izbor.

2. Rastline ob zalivanju opazujemo za morebitni pojav bolezni ali škodljivcev. Ukrepamo takoj.

V avgustu vedno več škode delajo gosenice, kar opazimo po luknjicahali stanjšani listni površini. Drobne zelene gosenice se podnevi skrijejo v zalistje, zato so težko opazne.

Klub Gaia Gosenice.

3. Pelargonijev bakrenček Cacyreus Marshalli, ki napada vse vrste pelargonij, odloži jajčeca na cvetne popke, iz katerih se izležejo zelene dlakaste ličinke, ki zrastejo tudi do 13 mm. Ličinka najprej napade popke, nato liste in steblo, ki potem počrni in se povesi. Ko na steblu opazimo luknjico, ličinke že ni več v steblu.

Klub Gaia Bakrenček.

4. V vročem in sušnem obdobju se hitro razmnožijo pršice prelke, kar zaznamo po spremenjeni barvi listov in drobni pajčevini na spodnji strani listov. Rosenje rastlin le delno omeji razvoj. Bela mušica ali rastlinjakov ščitkar ima rajši bolj vlažno okolje, obožuje pa rastline košate rasti, kjer se lahko skrije, kot so surfinije, angleške pelargonije in fuksije.

Klub Gaia Pršice.

Proti vsem navedenim škodljivcem že ob prvem dotiku odlično deluje naravni insekticid Bio Plantella Flora kenyatox verde plus z aktivno snovjo iz piretrina, pridobljen iz rastline dalmatinski bolhač.

Klub Gaia Plesen.

5. Na odcvetelih cvetovih ob prisotnosti vlage hitro pride do razvoja bolezni sive plesni, zato je priporočljivo sproti odstranjevati stare cvetove. Na ta način tudi pospešimo nastavljanje novih cvetnih popkov.

Klub Gaia Rezanje.

6. Rastline, ki slabo cvetijo ali so pretegnjene v avgustu, mirne vesti porežemo, okvirno za eno tretjino velikosti in tako spodbudimo novo obraščanje. Ko posamezna rastlina propade, jo čim prej s koreninami vred odstranimo iz zasaditve. Ta prostor lahko prepustimo, da ga prerastejo bližnje rastline, ki jih dognojujemo tedensko s tekočim gnojilom Plantella Cvet, in sicer v 1 liter vode vlijemo 7,5 ml gnojila, s čimer zalijemo ali škropimo svoje lepotice.

Klub Gaia

Klub Gaia Klub Gaia

Če se držite določenih pravil, je spanje bolj kvalitetno, v spalnici pa ni negativne energije. Če je vzpostavljen pretok pozitivne energije, je dobro tudi zdravje in počutje.

Zelo pomembno je, kakšni sta postelja in vzmetnica

Spanje je ključ do dobrega zdravja, bogastva in uspeha. V feng šuiju energija igra glavno vlogo, še posebej pomembno je, da je energija pretočna in pozitivna, medtem ko spimo.

Profimedia Urejena spalnica pripomore k boljšemu spancu.

Če vsebuje vzmetnica, na kateri spimo, kovinske dele, to lahko povzroči po feng šuiju negativno energijo in manj kvalitetno spanje. Strokovnjaki feng šuija tako priporočajo vzmetnico iz lateksa ali pene. Pojasnjujejo še, da vsak element v spalnici privlači dobro ali slabo energijo in zato je potrebno predmete in stvari v spalnici izbirati preudarno. Nikakor pa ne smejo biti rabljeni, da so nekoč že pripadali neki osebi, saj nikoli ne vemo, kakšna energija je v njih.

Da bi omogočili uravnotežen feng šui pretok energije okoli postelje, je pomembno še, da je postelja dvignjena od tal in da prostor pod njo ni natrpano poln. Če imate pod posteljo shranjene stvari, pretok energije ne more steči.

Postelja mora biti čista, urejena, postlana, okrog nje mora biti pospravljeno, nikakor ne sme prostor pod posteljo biti namenjen skladiščenju stvari. Le na tak način bo energetski krog sklenjen in spanje zdravilno, še pravijo strokovnjaki feng šuija.

Letošnje poletje je spet posebno. Prav zato v vrtnarstvu težko pišemo recepte, datume in navodila, saj je vsako leto malo drugače. Velja, da je skrb za zemljo največ, kar lahko naredimo, da se prilagodimo vremenskim razmeram. V zadnji letih se je v Sloveniji (spet) razširila želja po pridelavi lastnega semena. Ta prizadevanja globoko podpiram, a menim, da bi morali ljudje o tem vedeti veliko več kot zdaj. Prav tako je to težko dobro narediti v kombinaciji s pridelavo vrtnin za prehrano. In ne nazadnje, naša klima za ta namen ni ravno idealna. A seme paradižnika si dejansko lahko pridelamo sami.

Kaj smo posadili

Na tržišču semen in sadik danes najdemo veliko hibridnih sort. Z njimi ni prav nič narobe, čeprav vas skušajo nekateri vztrajno prepričati o tem. Upam, da ste si tudi na tem mestu to že prebrali. Res pa je, da semena hibridov nima smisla pobirati oziroma bo iz njega zraslo nekaj drugega, kot bi pričakovali. Gre za to, da je v semenu hibrida najpogosteje združena dednina dveh najpogosteje različnih staršev. V prvi generaciji (to je seme, ki ste ga kupili, in zato je označeno s F1) dobimo vedno to, za kar je bila sorta vzgojena. V drugi generaciji pa se dedne lastnosti razdelijo med potomce čisto po naključnem vzorcu. Zadnjih nekaj let opažam, da je eden izmed staršev pogosto češnjevec, verjetno zato, ker ima zelo močno gensko zasnovo za ustvarjanje grozdov. Zelo veliko rastlin iz semena hibridov ima v naslednjem letu drobne, češnjeve plodove. Torej, najprej je treba vedeti, kaj sploh razmnožujemo. Sorte pa s semenom razmnožujemo brez težav.

Razmnoževanje najlepših in najboljših

Vedno odberemo plodove najlepših, najbolj zdravih rastlin. Druga pomembna naloga je, da ves čas spremljate posevek. Zapomnite si, katere rastline so bile ves čas najbolj zdrave, močne, hitre in najlepše. Opazujte število plodov, potrebe po hranilih, vsekakor bodite pozorni na vse nenormalne lastnosti in barve, saj gre lahko za virusne okužbe, ki se prenašajo tudi s semenom. Taka rastlina ni primerna za razmnoževanje naprej. Ker je paradižnik v veliki meri samooprašen, to pomeni, da se oprašuje s cvetim prahom celo iz istega cveta, se lastnosti rastline zelo močno prenašajo naprej. Zagotovo si želite vsako leto odpornih, zdravih rastlin. Velik del teh lastnosti je deden, torej se prenaša preko potomcev (semena) naprej. Jaz bi za odbrane rastline skrbela morda še nekoliko bolj kot za preostali posevek. A v Sloveniji ljudje že tako pretirano skrb in energijo poklanjajo paradižniku, zato mogoče to opozorilo ni vedno nujno potrebno.

Drugi korak v pridelavi lastnega semena je vedno pozitivna odbira, razmnoževanje najlepših, najboljših osebkov. Na srečo pri paradižniku to še ne boli tako hudo kot pri nekaterih drugih vrtninah, saj je za povprečno družino običajno povsem dovolj, da poberemo seme enega plodu ali največ dveh.

Poberemo prve plodove

Ko smo odbrali rastline, ki imajo najboljše lastnosti, se lotimo pobiranja semena. Na teh rastlinah je treba seme hitro pobrati. Naj vas opozorim, to pa je včasih nekoliko težko, da za seme poberemo vedno prve plodove. Zakaj, me boste vprašali, saj komaj čakamo prvi domači pridelek. Razlogov je več. Prvi je ta, da z dosledno odbiro prvih podov lahko sčasoma pridete do nekoliko bolj zgodnje sorte. Tega vam sicer ne obljubljam zagotovo, a možnost je. Namreč, kdaj na rastlini dozori prvi plod, ni odvisno samo od genetike, ampak tudi od klimatskih razlogov, ravnanja s sadikami, časa sajenja ...

Miša Pušenjak Prvi dan po spravilu semena

Drugi razlog, ki pa je zelo pomemben za kvaliteto semena, je drugačen. Rastlina vedno vlaga veliko energije v seme. Te energije ima mlada rastlina, ki še nima plodov, veliko več kot kasneje, ko je plodov veliko. V začetku rasti je rastlina tudi bolj zdrava, vitalna. S tem si zagotovimo veliko večjo verjetnost, da se s semenom ne bo v naslednjo generacijo preneslo veliko bolezenskih povzročiteljev. Prvi plodovi so običajno veliko večji od zadnjih. To je zato, ker ima rastlina veliko hranil, moči, energije, in to se pozna pri kvaliteti semena. Seme kali hitreje, rastline so močnejše že od začetka, seme ima tudi daljšo življenjsko dobo.

Mlada rastlina je veliko bolj zdrava, saj je bolezni vedno več v času, ko je dan krajši, noči dolge, več vlage v zraku, rastline pa so že utrujene od poletnih nevšečnosti, manjka jim nekaterih hranil ... S semenom se prenaša večina bolezni, virusov in bakterij, ki kasneje ogrožajo življenje odraslih rastlin.

Izjema je le v takih letih, kakor je letošnje, ko so prvi plodovi poškodovani, spodaj črni in razpokani. To je posledica mraza v maju. Zato ti prvi plodovi nimajo najbolj kvalitetnega semena. A vsekakor vzemite plodove druge etaže, najlepše in najbolj debele.

Čeprav gre za samooprašno rastlino, kar pomeni, da bi lahko vzeli seme samo enega plodu, priporočam, da se vendarle vzame seme z vsaj dveh rastlin. Tako boste najprej razmnoževali genetsko nekoliko bolj pisan material (biotska pestrost v nekem smislu, čeprav ni). Plod, ki ste ga odbrali, naj bo popolnoma zdrav in popolnoma dozorel, skoraj mehak.

Potrebna je fermentacija

Doslej napisano vam je verjetno znano in logično. Zelo veliko pa vas ne ve, da je za dobro, dolgotrajno in uspešno hranjenje semena potrebna fermentacija. Z njo odstranimo sluz, ki se nabere okoli semena in ga ščiti pred zunanjimi težavami, a hkrati tudi zavira kaljenje in krajša življenjsko dobo semena.

Miša Pušenjak Ko se tekočina in gošča ločita, je čas za spiranje, fermentacija sluzi je končana.

Kaj je fermentacija? Beseda je komplicirana, ni pa nič hudega in zahtevnega. Ko plod odtrgate, ga stisnete v kozarec tako, da iztisnete vse meso, tekočino in tudi seme. Lupino že lahko zavržete. Stisnete vsak plod posebej v poseben kozarec. Ta naj bo prozoren, lahko je plastičen ali steklen, lahko uporabite tudi prozorne vrečke. Tak kozarec ali vrečko postavite nekam na sonce, na svetlo in predvsem na toplo. Označite, za katero sorto gre, če boste pobirali semena več sort. Naj vas ne moti, če se na vrhu te tekočine nabere plesen.

Po nekaj dnevih boste opazili, da se je vsebina v kozarcu ločila, na dnu se je nabrala gošča, na vrhu pa je tekočina. Kako dolgo bo to trajalo, je težko reči. Odvisno je od temperature, traja od tri do sedem dni.

Ko se to dogodi, je čas, da seme operete. Najprej odlijte zgornji, tekoči del. Nato dolijte vodo, malo zavrtite vse skupaj, da se seme loči od gošče, in tekočino spet odlijte. Nič hudega ni, če gre s tekočino tudi kakšna semenka. Ta je prazna, slabo kaljiva, najpogosteje brez kalčka, lahko je tudi bolna. To počnite tako dolgo, da je odlita voda skoraj čista. Na koncu vse skupaj precedite. Seme se ne bo več lepilo skupaj, kar je že prva prednost pred tistim, ki ga samo iztisnete iz plodu.

Za sušenje semena je najbolje uporabiti kavne filter vrečke. Kar nanje porazdelite seme in ga zelo dobro osušite. Ne pozabite ga spet označiti. Ko je vse skupaj res suho, seme shranite. Nekateri ga zavijejo kar v te vrečice in shranijo, drugi pa ga shranijo v novih vrečicah.

Miša Pušenjak Seme posušimo na filter papirju.

Najbolje je seme hraniti v papirju ali blagu, lahko je tudi v posodah, ki se vakuumsko zaprejo. Ni pa dobro hranjenje v plastičnih vrečicah. Zanimivo je hranjenje v kuvertah, posebno tistih, ki imajo okenca, da lahko seme občasno pregledate. Tako pridelano seme ohrani kaljivost izredno dolgo, tri leta povsem nespremenjeno, pet let odlično, do deset let pa ga brez težav še sejete.

Če se torej odločite, da boste pridelovali lastno seme, je paradižnik zagotovo zelo primeren za začetek. A osnova je, da imate na vrtu posajeno sorto, ne hibrid.

Moje izobraževanje v arboretumu Kalmthout je prineslo tudi strokovne in prijateljske vezi s tam zaposlenimi in drugimi živečimi v tem kraju ter širše. Tako se je spletla vez tudi z danes upokojeno gospo bistrega uma, skoraj najstniške energije, malce boemsko obarvanega življenja in odprtosti za novo, lepo, drugačno.

Vrt kot zrcalo

Lastnico je izoblikovalo trdo življenje, polno padcev in vzponov, in morda je ravno to razlog, da je postala samosvoja, igriva, preudarna, hkrati pa je v vse, kar počne, vnesla mir in ravnotežje. Lahko bi dejali, da je sebe dobesedno prezrcalila na vrt in kljub raznolikim motivom, barvam ter funkcionalnim kotičkom zelo spretno vse skupaj ovila v svilo tradicionalne estetike.

Matic Sever Enoletnicam je dovoljeno, da se na videz naključno pojavljajo po vrtu.

Raznolikost

Vrt bi v grobem lahko razdelili na dve sobani, ki sta ločeni z neformalno striženo živico z okroglim oknom, ki povezuje oba pola. Prvi del je viden iz hiše in zimskega vrta, kjer obedujejo. Prostor je na vseh straneh obdan z živo mejo, drevnino ali gromovnicami in tako ustvarja prijetno intimno vzdušje. Na sredini je trata, kjer vsako leto košček ostane nepokošen in bujno zacveti v belini ivanjščic. V osrednjem delu pred zimskim vrtom kraljuje češnja, ki daje tudi prijetno senco.

Matic Sever Razni lončki in kipci so lahko hitro moteči in prestopajo mejo med okusnim in kičastim, a tu se vse zdi postavljeno smiselno.

Vzpetina z razgledom

Daleč najbolj pade v oči umetni grič, ki je narejen iz odpadne opeke in strešnikov. Kljub temu, da ta pojava kar malo preseneti in v glavi poraja celo kakšen dvom o povezanosti s preostalim vrtom, pozornost prevzame zasaditev, omenjeni materiali pa so vidni le od blizu in bolj kot vlogo zidu predstavljajo element presenečenja. Na omenjeni grič ali bolje rečeno gomilo je speljana pot, ki pelje mimo dveh velikanskih šopov okrasne trave Chionochloa rubra. Slednji ustrezajo zelo odcedna tla, saj je v običajni vrtni zemlji problematična za prezimljanje.

Matic Sever Bujne grede trajnic so zadržane po barvi, a zato nč manj privlačne.

Na videz suhi, rjavkasti listi in stebla se krasno ujamejo z modro-vijoličnimi odtenki klasnatih jetičnikov, sivkastimi listi mlečkov, olivno zelenimi do okrastimi šopi nežne bodalice, beline cvetov vretenčaste kadulje itd. In ko že misliš, da gre za zelo dorečeno barvno shemo, v oči že bodejo rdeči in rožnati maki, ki se poljubno sejejo in pojavljajo po griču in povezujejo razgibano bujno zasaditev trajnic naprej na ravnini. Hkrati je s poti na najvišji točki lep razgled tudi čez osrednjo živo mejo in tako dobiš dober občutek za velikost vrta in razporeditev elementov.

Matic Sever Grič, narejen iz odpadne opeke in strešnikov

Formalno z divjim

V bujnih zasaditvah trajnic so tudi skrbno striženi pušpani v obliki velikih prodnikov. Čeprav sta oba elementa polna organskih oblik, vseeno tvorita dobrodošel kontrast. Pušpan je zelo statičen, prizemljen, deluje težko. Na drugi strani so poganjki trajnic pokončni, zračni in se skoraj ves čas vsaj malce zibajo. S takim pristopom poudarimo odlike obeh skupin rastlin in na vrtnem platnu ustvarimo privlačno sliko.

Matic Sever Kovačnik

Umetnost na vrtu

Različni kipi in drugo vrtno okrasje so lahko hitro moteči, lastnici tega vrta pa je s preprostim, dokaj majhnim in vitkim kipcem uspelo ustvariti zanimiv kotiček. Kipec ne izpade kričeče in moteče, ker se v okolici pojavijo bujne rastline, ki omilijo ta umetni element, hkrati pa je nevsiljive, zelo naravne barve. Tudi posebna kovinska instalacija tik ob kipcu ni moteča, pač pa vrt dejansko smiselno okrasi, daje zaslombo predelu, kjer so postavljeni stoli in miza ter daje oporo krasnemu kovačniku. Zanimive so tudi postavitve najrazličnejših okrasnih loncev, bodisi zasajenih bodisi praznih. Ti lastnici omogočajo redne spremembe, novo ustvarjanje in tudi gojenje nekaterih bolj občutljivih lepotic.

Matic Sever Pot ob hiši se vije tako, da se ves čas odpirajo novi pogledi.

Drobec kmetije

Kljub očitni okrasni noti vrta ta vsebuje mnogo več kot le lepoto. V drugi sobani je večja travna površina, ki seže vse do roba zemljišča. Tam je ta ravna ploskev kar presekana z drevoredom pokončnih topolov, tako da vse skupaj izpade zelo arhitekturno. Ta prostor je zelo odprt, zračen in ob le dveh stranicah okrašen in omehčan z mešano zasaditvijo trajnic, enoletnic in grmovnic.

Matic Sever Zelenjavni vrt z majhnim rastlinjakom je odet v cvetje.

Nedavno postavljen, povsem preprost steklenjak, je namenjen gojenju plodovk. Kljub svojemu zgolj funkcionalnemu videzu je kar potopljen v pisano cvetje ter zelenjadnice na z lesenim plotom obdanih gredicah tik ob njem. V bližini uspeva še nekaj sadnih dreves, pod katerimi se pasejo kokoši, ki družino oskrbujejo z domačimi jajci.

Matic Sever Bujni okrasni srobot

Matic Sever Preprosta greda mačje mete, vrtnic, mačjih tačk

Matic Sever Kotiček za posedanje