Kdor ureja grobove, si želi ustvariti lepo in tudi trpežno zasaditev. Zadnja leta se počasi, a vztrajno odmikamo od sajenja klasičnih sezonskih rastlin, kakršne so ciklame, mačehe, mini krizanteme … Uporaba teh je tudi stvar okusa, saj ravno naštete prispevajo največ barve, ki je v turobnih jesenskih dnevih še kako dobrodošla. Tako je za malce bolj pestre nasade najbolje kombinirati trajne rastline s temi barvitimi lepoticami.

Pri grobovih se večinoma srečujemo z enako zagato, to je zelo majhna površina za sajenje. Ravno ta zelo omejeni prostor mnogim dela velike preglavice, ker ne vedo, ali naj posadijo le par rastlin, ki se bodo v prihodnji sezoni razrasle, a bo zdaj med njimi grda praznina, ali naj se odločijo za bolj aranžiran gost nasad po principu nasadov v skledah. Goste nasade je navadno spomladi treba razredčiti, če pa smo uporabili tudi nekaj sezonskih rastlin, pa jih bomo lahko po končani dobi cvetenja preprosto odmaknili in pustili drugim potreben prostor za razrast.

Matic Sever Malce bolj spontana razmestitev ima svoj čar. Oranžne krizanteme in rumenolistna jesenska vresa delujejo toplo.

Ker se torej velikokrat srečujemo z majhnimi in tudi zelo ozkimi gredicami, vam tokrat predstavljamo nekaj primerov zasaditev za tovrstne primere; seveda lahko te iste zasaditve prilagodimo tudi drugim oblikam.

Sodoben ritem življenja narekuje hitre rešitve, ker pa smo pred obdobjem urejanja grobov, bomo tokrat predstavili enega od pristopov, ki nam omogoča privarčevati čas in čim hitreje doseči lep rezultat z zasaditvijo groba.

Izbor rastlin

Mnogi precej časa izgubijo že pri samem izbiranju rastlin. Če zavijemo v dobro vrtnarijo, nam bodo na pomoč priskočili strokovnjaki, žal pa se zaradi obilice kupcev v tem obdobju lahko zgodi, da smo prepuščeni sami sebi. Če si že prej nismo zamislili rastlin, ki bi jih letos radi vključili na grob, in nas pesti hudo pomanjkanje časa, zagotovo ne bomo zgrešili, če bomo izbrali nekaj zimzelenih trajnic in nekaj cvetočih sezonskih lepotic ter posegli po sorodnih si barvah.

Matic Sever Pisani skrečnik se lepo ujame z rožnato vreso, bele mačehe in necvetoča vresa pa poskrbijo za barvno popestritev.

Za lažjo predstavo si je predhodno najbolje izmeriti grob, da točno vemo, kako velika je površina za sajenje. V vrtnariji si pomagamo tudi tako, da izbrane rastline postavimo skupaj in preverimo, kako delujejo kot celota.

Postavitev rastlin

Na površno, ki jo bomo zasadili, najprej razporedimo sadike še v lončkih, da vidimo končno sliko, in šele nato začnemo sajenje. Navadno imamo na grobu zelo ozek prostor za zasaditev, zato namesto ravnih linij istih vrst rastlin raje sadimo po principu trikotnika ali cik-cak postavitve ter tako izmenjujemo dve ali tri različne rastline.

Matic Sever Rdeče ciklame in vijolično-modre mačehe poživijo plazeče se skrečnike in bilnice.

Če pa imamo na voljo nekoliko večjo površino, lahko ustvarimo tudi skupine rastlin, a se pri neformalnih oblikah držimo pravila, da izberemo liho število sadik na posamezno vrsto oziroma sorto.

Dodajanje sveže zemlje

Če smo pred sajenjem odstranili stare rastline, smo s tem odvzeli tudi precej obstoječe zemlje. Praznino delno zapolnimo z zemljo za grobove; njena črna barva lepo poudari rastline v zasaditvi.

Matic Sever Rožnate drobnocvetne krizanteme so lep jesenski dodatek belim vresam in srebrnemu kalocefalusu.

Sajenje

Večina sadik ima navadno precej močno preraščen lonček, zato je priporočljivo nekoliko razrahljati in natrgati koreninsko grudo, da se rastline čim hitreje zakoreninijo.

Matic Sever Rumeno-bela kombinacija jesenske vrese, homulic, mačeh in ajanije

Pika na i

V suhem vremenu vse skupaj zalijemo, po potrebi obnovimo peščene površine in očistimo kamnite elemente. Kasneje preverimo, ali smo med sadike dosuli dovolj zemlje, sicer je nekaj dodamo še kasneje.

Matic Sever Zelo zimzelena kombinacija iskrivke, šaša, mlečka in mačeh

Ker je zemlja na grobu po navadi bogata s hranili, takojšnje gnojenje ni potrebno. Z dognojevanjem počakamo na pomlad, ko prezimne trajnice in mačehe spodbudimo k bujnemu cvetenju.

V mesecu, ki je pred nami, v ospredje dogajanja prihaja zemlja. S hvaležnostjo do pridelkov, s katerimi nas je obdarila čez poletje, se ji priklonimo in prazne grede do pomladi pokrijmo z zastirko bodisi iz komposta, praproti, nabrane v gozdu, bodisi jesenskega listja, ki je odpadlo z drevja v gozdu ali na domačem vrtu. V vsakem primeru mora biti listje, s katerim bomo zastirali vrt, zdravo in brez škodljivcev. Debelina zastirke naj bo približno dva do štiri centimetre. Takšna preproga iz organskih odpadkov bo, podobna kot v naravi, kjer drevesa nasujejo listje na tla in se na poljih listje rastlin upogne k tlom, pod seboj ohranjala življenje mikroorganizmov v tleh še dolgo živahno.

Nekaj pobiramo sproti, drugo spravimo v klet

Na nekaterih gredah je še dalje veliko zelenjave, ki jo sproti pobiramo: endivija, radič, komarček, kolerabica, kitajsko zelje, brokoli, zelje, bučke in buče. Gredice, na katerih rastejo zimske solate in druga zelenjava, kot so brokoli, črni koren, brstični ohrovt in listnato zelje, zrahljamo z ročnim kultivatorjem s tremi roglji in odstranimo plevel ter tla pokrijemo z zastirko iz posušenega travnega odkosa. Pazimo, da zastirke ne nasujemo preveč na debelo. Ko preti prvi mraz, z gred izkopljimo rdečo peso in zeleno ter ju odnesimo v klet. Tam ju zasujmo z mivko. Korenček lahko vse do novembra pobiramo neposredno z vrta in ga šele naslednji mesec spravimo v zaboje z mivko in odnesemo v klet. Lahko pa nekaj korenčka na vrtu pred pozebo zaščitimo s slamo in ga izkopljemo zelo zgodaj spomladi. Na vrtu čez zimo ostanejo motovilec, blitva, por, radič, razni ohrovti, ki postanejo slastnejši po mrazu. Pogoj, da vrtnine ostanejo zdrave in manj občutljive za mraz, je, da rastejo na dobro odcednih tleh.

Jasna Marin Jesenska vresa uspeva na sončnih in polsenčnih legah, v kislih, šotnih ali peščenih tleh. Ustreza ji normalno vlažna prst.

Sajenje zimske solate, čebule in česna

Še vedno je čas tudi za sajenje: do sredine oktobra lahko posadimo zimsko glavnato solato. Oktobra sadimo tudi čebulo. Pri izbiri gredice upoštevamo pravilo, da so metuljnice, por, šalotka, drobnjak, česen in poletna čebula neprimerne predkulture.

Od druge polovice oktobra lahko sadimo ozimne in jare sorte česna. Če septembra še niste sejali motovilca, ga še vedno lahko sejete. Pridelek bo primeren za pobiranje spomladi.

Gnitje zaradi padavin

Kjer je bilo veliko padavin, bo ponekod treba letos hitreje porabiti krompir, še zlasti, če opazite, da je zaradi napada krompirjeve plesni začel gniti. Podobna nevarnost preti čebuli, ki pri kateri to sezono že opažamo nagnite plasti v notranjosti, ki jih je treba pred uporabo odstraniti. Težave z gnitjem vrtnin se pojavljajo tudi pri radiču, na endiviji pa se pojavlja pegavost, ki jo gre pripisati vlažnemu vremenu. Če ste imeli na vrtu poplavo zaradi dežja, je koristno vedeti, da se lahko po poplavah v tleh zniža delež organske snovi in humusa, zato je treba že jeseni poskrbeti za gnojenje z organskimi gnojili. Tla, ki so bila poplavljena, lahko jeseni pognojite s hlevskim ali konjskim gnojem, kupljena organska gnojila in kompost pa dodajte v spomladanskem času. Do sredine oktobra je čas za setev ozimnih žit, ki jih spomladi (marca) vdelate v tla in tako povečate delež organske snovi v tleh.

Zeliščni vrt

Lovor, rožmarin in druge začimbnice, občutljive za mraz, v posodah prestavimo v svetel prezimni prostor ali pa jih pred nizkimi temperaturami zunaj dobro zaščitimo z listjem in ovijemo z mrežico. Če imamo težave s prezimljanjem rožmarina, preverimo, ali smo mu zagotovili dovolj odcedna tla in mu res poiskali najtoplejši kotiček na vrtu. Pomagamo mu lahko tudi z zimsko zaščito s pokrivanjem, npr. s smrekovimi vejami. Imamo pa tudi proti mrazu bolj odporne sorte, ki pogosteje preživijo zimo tudi brez dodatne zaščite. V Sloveniji sta se dobro izkazali predvsem sorti 'Blue Winter' in 'Arp'. Odpornejša zelišča, ki rastejo na zeliščnem vrtu, lahko delimo in jih presadimo na nova rastišča. Prav tako je zdaj primeren čas za presajanje peteršilja in drobnjaka v lončke. Zelišča v lončkih še nekaj časa pustimo zunaj in jih tik pred zimo postavimo na okensko polico v kuhinji.

Sajenje na sadnem vrtu

Ko drevju odpade listje, nastopi čas za sajenje sadnega drevja. Sadimo lahko jablane, hruške, slive, češnje in jagodičevje. V sadilne jame nasujemo kompost, potem vanje vstavimo korenine in jih zasujemo z zrahljano zemljo, ki smo ji primešali kompost. Potlačimo prst, jo zalijemo in prekrijemo z zastirko. Robidam jeseni porežemo stare poganjke, letošnje veje pa pritrdimo na žičnato oporo. Tla okrog robid in drugega jagodičevja zastremo z zastirko iz organskega materiala. Oktobra je čas za spravilo kivijev. Z vej jih potrgamo s čašo vred, jih zložimo v zaboje in spravimo v hladen prostor. Ko jih želimo jesti, nekaj sadežev dva ali tri dni prej prinesimo v stanovanje, da se zmehčajo. V sadovnjaku in na vrtu je koristno, da v mirnih kotičkih pustimo kakšen kup vej, kjer bodo lahko prezimovali ježi in druge vrtne koristne živali.

Jasna Marin Zlatorumeno rudbekijo uspešno razmnožujemo z delitvijo jeseni ali spomladi. Potrebuje vlažna in dobro odcedna vrtna tla na polnem soncu ali v polsenci.

Idealen čas za presajanje trajnic in dvoletnic

Trajnice so po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. Mnoge med njimi živijo na istem mestu še precej dlje. Večina okrasnih trajnic je zdaj še zelo lepih, in tudi če so že odcvetele, so še vedno dobro vidni njihova višina, način rasti, oblika listov, kar nam lahko pomaga pri izbiri ustreznih rastlin za jesensko sajenje na domači vrt.

Prednost jesenskega sajenja je ta, da so tla še topla, kar spodbuja vraščanje. Tudi klima je primerna, saj je v tem obdobju navadno več padavin in v nasprotju s pomladjo ne sledijo valovi vročine. Pri sajenju trajnic na vrt je bistveno, da upoštevamo njihovo kasnejšo razrast in jih zato posadimo dovolj narazen, prav tako je treba poskrbeti za ustrezno pripravo sadilne grede. Tako je na primer za sajenje ameriškega slamnika treba izbrati sončno do polsenčno rastišče, tla morajo biti globoko obdelana in vlažna, vendar prepustna. Razdalja med posameznimi sadikami ameriškega slamnika naj bo 40-50 cm. Pri sajenju je priporočljivo, da sadilno jamo zalijemo tako močno, da voda v njej stoji, nato vanjo posadimo izlončeno rastlino, ki ji poprej nekoliko zrahljamo korenine, če se je na dnu ob stiku z lončkom naredil debel koreninski obroč, tega previdno odtrgamo. Nato rastlino posadimo v sadilno jamo do višine, kot je rasla v lončku, jo zasujemo z zemljo in prst zravnamo ter nekoliko potlačimo. Pri rastlinah, ki so občutljive, voda na rastišču sme zastajati, saj bi to povzročilo propadanje korenin. Na grobove, grede in v korita, ki so jih do pred kratkim krasile poletne cvetlice, zdaj sadimo mačehe in marjetice, vresje, grmasti jetičnik (Hebe sp.). Najustreznejši čas za njihovo sajenje je do 10. oktobra, da se korenine pred zimo dobro vrastejo v tla.

Okrasni vrt in posodovke

Trato dalje redno kosimo, da bo v dobri kondiciji, preden nastopi zima. Če tega nismo naredili v septembru, jo lahko v oktobru tik pred dežjem pognojimo s kalijevim gnojilom, ki spodbudi krepitev korenin in tako zagotavlja boljšo odpornost pred zimo. Kalija je veliko v lesnem pepelu in gnojilu iz alg. Tudi prezračevanje bo zelenici dobro delo. Za prezračevanje so primerne votle vile ali strojni prezračevalnik, v luknjice v tleh pa nasujemo kremenčev pesek. Posodovke smo že pred dobrim mesecem prenehali dognojevati. Dokler so dnevi še topli in ni nevarnosti zmrzali, bodo posodovke (limonovci, oleandri, pasijonke, krompirjevke, hibiskusi) še lepo vzdržale na prostem, vendar je priporočljivo, da jih prestavimo bliže hiši, da jih ne bi presenetila slana. Zanje bo treba pripraviti ustrezno prezimovališče in jih pred mrazom preseliti v neogrevan prostor v hiši ali v neogrevan rastlinjak s temperaturo od 2 do 8 stopinj Celzija. Pred selitvijo rastline temeljito pregledamo, da na njih ni bolezni ali škodljivcev, posodovkam, ki so se močno razrasle, pa prirežemo veje le toliko, da jih bomo lažje prestavili v notranje prostore. Presljene posodovke precej manj zalivamo in jim vso jesen in zimo redno odstranjujemo posušeno listje in cvetove.

Oktobra zasajamo tudi žive meje in grmovnice, na presajanje listavcev, vrtnic in sadnega drevja pa počakajmo do takrat, ko nastopi faza mirovanja - to je takrat, ko rastlinam odpadejo listi. Po presajanju rastline temeljito zalijemo in tudi kasneje večkrat preverimo, ali imajo dovolj vlage, kajti vetrovni dnevi znajo hitro posušiti prst, kar bi lahko povzročilo izsušitev in odmrtje korenin.

Jesen se je komaj dobro začela, a že zdaj razmišljamo o tem, kako vrt pripraviti na zimo. Pri spravilu pridelka je treba vedeti, da je v zelenjavi največ koristnega vedno ob spravilu, torej z njim ne hitimo. Res pa je, da je bilo letošnje poletje zelo naporno in bo zato tudi skladiščenje večine vrtnin slabše. Zato razmislite in kar največ vrtnin shranite kako drugače - zamrznite, posušite, vložite. To počnemo samo s sveže nabrano zelenjavo.

Če vam čebula prične gniti, jo raje hitro narežite in prepražite, dajte vročo v kozarce za vlaganje in tako shranite. Lahko jo narezano zamrznete, lahko tudi posušite. S spravilom korenja in pese prav tako ne čakajte predolgo. Kljub temu kar nekaj vrtnin ostaja na vrtu dalj časa, saj ne zmrznejo tako hitro, veliko jih celo prezimi. Če ste bili poleti pridni, je pol vrta pravzaprav še vedno zapolnjenega z vrtninami. Ta del pustite kar pri miru in ga boste pripravili spomladi. Kar se tiče prekopavanja (štihanja) na vrtu, obstajata dva načina. Vsak se mora odločiti, kaj bo počel. Sama menim, da gnoja na vrtu ne moremo uporabiti pravilno, ker nimamo primernega orodja, da bi ga zakopali in pomešali z zemljo. Vse drugo pa je nepravilna uporaba gnoja. Zima je tista, ki težko, grudasto zemljo zdrobi in jo naredi bolj rahlo. Tako zemljo bi jaz prekopavala. Gredice, ki jih ne boste gnojili z gnojem, lahko pripravite že jeseni, posebno tiste, na katerih načrtujete zelo zgodnje sajenje solat, križnic, čebulčka, krompirja in jarega česna.

Spomladi pogosto zmanjka časa ali pa je zemlja ves čas mokra in neprimerna za obdelavo. Ostale grede naj ostanejo nepripravljene do spomladi. Te prekrijte z zastirko, kot so slama, seno, listje, ovčje volne je meni škoda. Jeseni tudi ni dostopna, lahko pa uporabite tisto, s katero ste imeli poleti prekrita tla okoli plodovk. Spomladi to zastirko preprosto pomešate z zemljo (prekopavanje ni potrebno) - zaradi tega bolj rahla in pogosto tudi toplejša.

Miša Pušenjak Ogrce majskega hrošče hitro zamenjamo za ogrce neškodljive zlate minice, ki jih prepoznamo po tem, da se zvijejo v kroge.

Miša Pušenjak Kosovka poje marsikaterega bramorja, struno, pa tudi ličinke majskega hrošča, če jih najde.

Miša Pušenjak Pred zimo gole gredice prekrijte z naravno zastirko, še vedno lahko posejete prezimne rastline, kot je na primer žito.

Do sredine oktobra posejte še zadnjo zimsko solato, špinačo, divjo rukolo, azijske listnate rastline, zimski tolščak (portulak) in motovilec. Za zadnje jesensko sajenje, nekje konec oktobra ali v začetku novembra, je primeren zimski česen. Od takrat naprej naj vrt počiva. Tako kot mi potrebuje počitek tudi zemlja.

Majski hrošč in njegovi ogrci

Letos so marsikje opazili ogrce, vendar menim, da večinoma niso ličinke majskega hrošča. Zato najprej preverite, ali so res delali škodo. Po večini so ličinke zlate minice, ki so zelo podobne ličinkam majskega hrošča, le da ne objedajo korenin. Majski hrošč ima specifičen način razmnoževanja. Odrasli hrošči pričnejo izletavati konec aprila in v maju. V treh tednih svojega življenja se prehranjujejo z objedanjem listja dreves, a škode ne opazimo. Samičke potem zalagajo jajčeca v skupinah, približno do 80 na eno samičko. Daleč najraje imajo travnike, zelenice, torej prekrite površine z nizkimi rastlinami. Jajčec ne odlagajo na komposte ali gole gredice na vrtu, zelo redko izberejo korita balkonskih rastlin. Tam najdete najpogosteje ličinke zlate minice. Njena ličinka je v zemlji samo eno leto in vse, kar je prek 1,5 centimetra v kompostih, ki jih vsako leto spraznite in na novo zložite, so ličinke zlate minice.

Majski hrošč je v obliki ličinke kar tri leta in v drugem letu naredijo ličinke (ogrci) največ škode. Hrošči letajo sicer skoraj vsako leto, a le vsako tretje leto je tisto, ko je jajčec največ, škode pa potem največ naslednje leto.

V Sloveniji so sledili naletom hroščev in ugotovili, da so hroščeva leta pri nas različna, odvisno od tega, kje živite. V večjem delu Slovenije (zlasti na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, na večjem delu Krasa in delu Štajerske do Poljčan in Slovenske Bistrice ter v ozkem pasu ob madžarski meji) so bila hroščeva leta 1975, 1978, 1981, 1984, 1987, 1990, 1993, 1996, 1999, 2002, 2005, 2008, 2011, 2014 in ponovno letošnje leto.

Vzhodno od Slovenske Bistrice in Poljčan, v porečju Drave (Dravsko in Ptujsko polje, Dravska in Mežiška dolina, Pomurje, Slovenske gorice) ter zahodno od Ljubljane, v ozkem pasu med Logatcem in Železniki, v porečju Idrijce, Soče in Bače pa so bila hroščeva leta 1974, 1977, 1980, 1983, 1986, 1989, 1992, 1995, 1998, 2001, 2004, 2007, 2010, 2013, 2016 - naslednje lahko pričakujemo drugo leto. Toliko o tem, da ne boste prav vsake bele ličinke takoj uničili in s tem naredili veliko škode za naravo.

Ekološko varstvo

V ekološkem varstvu uporabljamo številne parazitske glive (znan je primer uporabe entomopatogene glive Beauveria brongniartii na Idrijskem) in bakterije. Žal trenutno teh pripravkov pri nas ni mogoče dobiti. Obstaja pa možnost uporabe entomopatogenih ogorčic. V Sloveniji so domorodne štiri vrste entomopatogenih ogorčic: Steinernema feltiae, Heterorhabditis bacteriophora, Steinernema carpocapsae in Steinernema kraussei. Trenutno je na domačem tržišču za zatiranje ogrcev poljskega, vrtnega in junijskega hrošča kot komercialni pripravek dostopna entomopatogena ogorčica Heterorhabditis bacteriophora. Najboljši učinek dosežemo, če jo uporabljamo avgusta in septembra, vendar letos v oktobru še ni premrzlo. Ko se temperature zemlje spustijo pod 12 stopinj Celzija, ne deluje, pa tudi ogrci že počivajo v globljih plasteh zemlje. Uporabimo jo pozno zvečer, tik pred temo. Z njo je nujno zaliti cel vrt, skupaj z zelenico, tudi kompost in visoke grede. Zemlja mora biti vlažna. Ker gre za žive organizme, jih lahko kupite samo prek spleta (pod geslom entomopatogene ogorčice boste hitro našli ponudnika) ali po telefonu.

Domači kompost presejemo

Pred uporabo domačega komposta ga vedno presejte. V njem prezimuje veliko škodljivih žuželk, s presejanjem pa se večine znebite. Prav tako ostanejo v kompostu deževniki. Drobni, presejani del komposta uporabite na vrtu, grobi del pa vrnite na kompostni kup. Tla na vrtu naj bodo vedno rahla, zračna, večkrat jih okopavajte in zračite. Tako izpostavite ličinke soncu, vetru in predvsem požrešnim pticam. Zato po okopavanju takoj zapustite vrt, da bodo ptice našle požrešne ličinke. Saj boste videli, kosi bodo takoj priskakljali zraven. Ob škodi ne preganjajte krta, saj jih ima tudi on zelo rad. Bolje nekaj krtin kot objedene korenine naših rastlin.

Za silo bo škodo, če je res že zelo velika, zmanjšalo tudi gnojenje z apnenim dušikom, a pri tem upoštevajte vse njegove slabosti in si o tem natančno preberite navodila. Prav tako bo redno (tedensko) zalivanje s pripravkom iz rabarbare ali pelina, še bolje pa mešanice, zmanjševalo škodo. To je najbolje početi v hroščevem letu od avgusta naprej, ko so prisotne ličinke prvega stadija.

Zato so strokovnjake za občane na tem območju pripravili tudi nekaj nasvetov, informacij, povezanih s kurjenjem, občine pa jih objavljajo tudi na svojih spletnih straneh in v glasilih. Koristne pa so te informacije za vse, ki so v individualnih enotah in sami skrbijo za ogrevanje svojih hiš ali stanovanj.

Zadnja leta se gospodinjstva vračajo h kurjenju na lesno biomaso. Čeprav je les naravnega izvora in z vidika izpustov ogljikovega dioksida nevtralen, ni neškodljiv. Pri nepravilnem kurjenju se sproščajo zdravju škodljivi prašni delci PM 10, PM 2,5, PM 0,1 in še drugi onesnaževalci (poleg ogljikovega monoksida, hlapnih organskih spojin, dušikovih spojin, težkih kovin ...), ki ogrožajo dihalne organe in povzročajo srčno-žilna obolenja.

Za zmanjšanje škodljivih emisij so potrebni ustrezna kurilna naprava, njena strokovna vgradnja, primerno gorivo, pravilen način kurjenja z dotokom zraka in redno vzdrževanje kurilne naprave. Pravilen način kurjenja zagotavljajo predvsem pravilna priprava drv (suha drva do 20-odstotne vlažnosti, ustrezne velikosti, trikotne oblike), pravilna priprava kurišča (odstranitev pepela, čiščenje rešetk, odprtje lopute ...), pravilno podkurjenje (drobno nasekana drva za podkurjenje, polena, zložena v manjšo skladovnico, na vrhu vžigalni material - lesna volna, vžigalica ...) in dodajanja polen (eno do dve poleni za vzdrževanje toplotne moči). Pokazatelji pravilnega kurjenja so vrsta plamena (svetel plamen brez rdečih in temnih odtenkov), slabo viden in svetel dim ob izstopu, svetel pepel brez delcev kuriva, kurišče mora biti brez oblog in dimnik brez katranskih oblog. Ne kurimo pa embalaže, obdelanega lesa (barvan, lakiran), ivernih plošč, plastike in kakršnihkoli gospodinjskih odpadkov in vlažnega lesa. 

Uhajanje v cvet

Ta težava ujezi mnoge vrtičkarje. Razlog uhajanja v cvet je najpogosteje prezgodnja setev. Radič namreč v dolgem dnevu zacveti, čim rozeta doseže določeno velikost. K temu pripomorejo še vremenske razmere, posebej nevarno je, da je v začetku rasti vlažno in toplo, da rastline rastejo hitreje, potem pa pritisne vročina ali pa temperatura v kratkem času hitro poskoči in se nato zniža.

Kaj lahko naredite? Na prvem mestu je poznejša setev. Če se le da, raje sadite sadike, saj te nekoliko počasneje uhajajo v cvet. Sorte s krajšo vegetacijo zacvetijo prej, saj rastejo hitreje. Zato sorte z nižjo številko (1 ali 2) sejte vedno kasneje. Ob presajanju zalijte že jamico za sadiko, kasneje pa zalijte cele grede, ne samo rastlin ali vrst. Okoli sadik namestite zastirke, lahko je to tudi samo pokošena trava. V njej se polži ne zadržujejo. V primeru direktne setve pa redčite pravočasno, da rastline v boju za svetlobo ne naredijo stebel že v začetku rasti. V vročini pa tudi setve zasenčite.

Redno zalivanje (namakanje) bo tudi pregnalo zaradi vročine dodatno neprijetno grenkost, kar nam nudi predvsem radič.

Klub Gaia Peplasto plesen zatiramo, preden povsem prekrije liste

Zakaj jeseni ni glav?

Morda niste sejali prave sorte. Poznamo namreč prezimne in neprezimne sorte. A boste vsaj spomladi veseli, ko bodo iz velike goščave listov pogledale lepe rdeče, včasih rozete, včasih celo glavice. Bolj pridni pa lahko to celo pospešite in radič pozimi »silite« v posebnih prostorih.

Nižja številka ob imenu sorte pomeni krajšo vegetacijo, zgodnejšo sorto. Te imajo navadno tudi rdečkaste liste, pozne sorte pa imajo liste pogosto povsem zelene, glava pa bo rdeča. Torej je potrebna samo potrpežljivost.

Klub Gaia Verona zgodaj spomladi

Koreninske uši na radiču

Na nekaterih vrtovih so v zadnjih letih velika težava koreninske uši. Te so posledica ozkega kolobarja, najverjetneje pa tudi premočnega gnojenja več let zapored. Radič sicer potrebuje hranila, a predvsem kalij, ne samo dušik (in nekaj malega fosforja). Odlično naravno organsko gnojilo je prav zaradi tega Plantella Organik K, ki ima dodan naravni kalij. Ta vpliva na odpornost rastlin, skladiščenje, upočasnjuje pa tudi uhajanje v cvet. Prvi znaki pojava uši so nepravilna rast, običajno listni robovi rumenijo. V tem primeru seveda preglejte tudi korenine in to z lupo. Koreninske uši so lahko čisto majčkene in bele barve. Delujejo kot majhni kamenčki ali koščki stiropora, če ne pogledate z lupo. Uši lepo odpravite z naravnimi pripravki iz piretrina, a je potrebno rastline z njimi zaliti. Od domačih sredstev pa lahko pripravite pripravek iz listov rabarbare ali čaj iz pelina, z njimi pa dva do trikrat zalijete napadene rastline, razmak med škropljenji naj bo 3 dni. Lahko naredite tudi pripravek iz sode bikarbone, dodate pa mu žličko čilija v prahu.

Klub Gaia Prezimna sorta Verona naredi glavice komaj spomladi

Glivične bolezni radiča

Najpogostejša bolezen je črna listna pegavost. Pojavlja se v primeru ozkega kolobarja, visoke zračne vlage, prepoznega redčenja, seveda pa tudi v obdobju vlažnega vremena. Pogosto je vzrok tudi pretiravanje z gnojenjem. Če so rastline lepe in bujne, že pred dežjem uporabite sojin lecitin, po dežju pa ponovimo. Če je jutranja rosa dolgotrajna, potem je nevarnost velika. V začetku rastne dobe lahko uporabite tudi bakrova listna gnojila. Če pa bolezen opazite proti koncu rastne dobe, najbolj napadene oziroma popolnoma uničene liste sproti odstranjujte, redno pa uporabljajte sojin lecitin. Med domačimi pripravki bi bolezen upočasnil pravočasno uporabljen čaj iz rmanovih cvetov. Topla, dolga in vlažna jesen pa pogosto povzroča še razvoj pepelastih plesni, posebej na zelenih sortah radiča. Njen razvoj upočasnjuje pripravek iz preslice Bio Plantella Natur ali sojinega lecitina Bio Plantella Super, vendar ga uporabljajte redno, še pred prvim pojavom belih peg. Ko opazite prve znake pepelovk na vrtnicah ali zunanjih travah v bližini gred z radičem, ne čakajte. Enkrat tedensko rastline zavarujte z omenjenim pripravkom. Uporaba pripravkov, ki vsebujejo morske alge Bio Plantella Vrt, rastline okrepijo, da se same borijo proti plesnim. Tudi pripravek iz sode bikarbone prepreči razvoj, nima pa možnosti zdravljenja listov. Prezimne radiče samo porežete in potem okrepite s katerim izmed zgoraj omenjenih pripravkov.

Radič je odlična zimska zelenjadnica, saj prenese veliko mraza. Zato je nepogrešljiv del domače kulinarike. Vsaj triletni kolobar, zmerno gnojenje in kakovostne sadike ali dobro seme, so zagotovilo, da bo težav z njim manj.

Klub Gaia Klub Gaia