Nizki fižol za več dušika v tleh

Jerneja Jošar, univ. dipl. inž. agr, 9.5.2019
Alenka Klinar

Fižol, ta tako priljubljena stročnica, prihaja iz toplih krajev, iz Južne Amerike. Za dobro rast potrebuje topla tla in toplo ozračje, zato ga na prosto prvič sejemo šele konec aprila oziroma v začetku maja.

Da bomo z njim preskrbljeni od junija pa do pozne jeseni, ga sejemo v intervalih vse do konca avgusta. Pestra izbira sort nam tako ponuja nadvse raznolike posevke in kulinarična doživetja.

Sorte nizkega fižola se med seboj razlikujejo po barvi strokov, ki je lahko rumena, zelena, svetlo rumena z rdečimi pegami, celo vijoličasta, zrnje je rdeče, rjavo, rdeče-belo. Oblika strokov je okroglasta ali pa so stroki široki in sploščeni. Sorte so lahko odlične samo za uporabo stročja, druge za zrnje, tretje pa kar za oboje.

Namig
K fižolu posejte šetraj, saj ga bo ubranil pred napadi uši.

Slovenska avtohtona sorta - zorin

Zorin je nizki fižol, ki ga pridelujemo za namen obiranja zrnja. Oblikuje lepe, ploščato okrogle stroke zelene barve. Pobiramo mlada zrna, ko so še mehka in ko strok še ni suh. Mlado zrnje se skuha hitro. Če stroke pustimo, da dozorijo, jih posušimo. Izluščen fižol hranimo na suhem in temnem, najbolje v platnenih vrečkah ali steklenih kozarcih. Pred kuhanjem ga čez noč namočimo, da se bo hitreje skuhal.

image
Jerneja Jošar Tudi zelenjadnice so lep okras.

Setev na prosto

Fižola ne sejemo na prosto pred koncem aprila. Zgodnejša setev nima smisla, saj bodo semena v hladnih in vlažnih tleh slabo klila, mlade rastlinice bodo kilave, kasneje pa bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.

Nizke sorte stročjega fižola lahko sejemo vse od konca aprila do konca julija vsaka dva tedna, sorte za stročje pa še vse do konca avgusta. Tako bomo mlade stroke pobirali celo poletje in vse do oktobra.

image
Jerneja Jošar Za zgodnejši pridelek sejemo fižol v lončke.

Seme pred setvijo čez noč namočimo v kamiličnem ali žajbljevem čaju. Sejemo v vrsto eno zrno na deset centimetrov ali v skupine pet do šest semen na vsakih 35 centimetrov. Za setev in presajanje izberemo dneve za plod.

Priporočam

Za zgodnejši pridelek sejemo fižol v lončke. Sejemo v aprilu po pet do sedem semen v en lonček. Maja, ko se tla in ozračje dovolj segrejejo, presadimo mlade skupine rastlin na grede. Ne trgamo jih narazen, temveč posadimo celo skupino, ki raste v enem lončku, na eno mesto. Med skupinami pustimo 35 centimetrov prostora.

image
Jerneja Jošar Fižol za stročje začnemo pobirati, ko so stroki dolgi približno deset centimetrov.

Gnojenje

Nizki fižol ne potrebuje gnojenja, saj si dovolj dušika preskrbi sam s pomočjo bakterij, ki živijo na njegovih koreninah in imajo to sposobnost, da vežejo dušik iz zraka. Tega je dovolj za njihovo rast in razvoj ter tudi za vrtnine, ki ga nasledijo na gredi.

Oskrba

image
Jerneja Jošar Če želimo pridelati čim več svežega zrnja, sorte fižola za zrnje pobiramo na dan za cvet.

Fižol raste zelo hitro, in čeprav ga sejemo na prosto šele konec aprila in maja, bo kaj kmalu prehitel v rasti večino zelenjadnic. Zaradi hitre rasti potrebuje veliko vode, zato ga v sušnih obdobjih zalivamo. Voda pa je zelo pomembna tudi v času, ko fižol začne nastavljati cvetove in oblikovati stroke. Le če bodo tla dovolj vlažna, se bodo stroki lepo razvijali, fižol pa bo vztrajno cvetel. Tla med posevki vestno zastiramo s slamo, senom, listjem. Zastirka bo ohranjala tla vlažna pa še plevel bo zatrla.

Pridelek

image
Sorta fižola jin jang

Fižol za stročje začnemo pobirati, ko so stroki dolgi približno deset centimetrov. Bodimo pozorni na to, da izbokline, ki jih naredijo zrna, še niso velike, tudi nitk še ne sme biti. Če primeren čas za pobiranje zamudimo, počakamo, da fižol dozori, torej da oblikuje zrna do končne velikosti, stroki pa se povsem posušijo. Tudi to zrnje je primerno za prehrano, lahko pa ga uporabite za setev naslednje leto.

Če gojimo sorte za zrnje, z obiranjem počakamo, dokler se strok popolnoma ne posuši, porumeni. Takrat so semena dozorela.

Ko se sezona pobiranja zaključi, nikar ne izpulite celih rastlin. Stroke poberite, nato pa rastlino tik nad zemljo odrežite. Korenine naj zaradi dušikovih gomoljčkov, ki hranijo naknadni posevek, ostanejo v zemlji.

image
Jerneja Jošar Nizki fižol za stročje lahko gojimo tudi v cvetličnih koritih.

Dobro je vedeti

Stročji fižol obiramo na dan za cvet. Tako vzpodbujamo novo cvetenje, torej nov pridelek.

Če želimo sveže zrnje, fižol za zrnje pobiramo na dan za cvet. Če želimo suho zrnje, pa ga pobiramo na dan za plod.

image
Profimedia
Slasten fižolov namaz
Sestavine
:
- 400 g fižola
- 1 čebula
- 4 stroki česna
- oljčno olje
- sok polovice limone
- sol
- lovorjev list, timijan, šetraj
- rdeča paprika v prahu, poper
- peteršilj
Uporabimo lahko sveža ali suha fižolova zrna. Suhi fižol čez noč namočimo. Naslednji dan vodo, v kateri se je namakal, odlijemo in prilijemo svežo. Dodamo sol, dva lovorjeva lista ali nekaj vejic šetraja ali timijana. Kuhamo, dokler se zrna ne zmehčajo. Sveži fižol, ne da bi ga čez noč namakali, skuhamo na enak način. Čebulo in česen drobno sesekljamo in prepražimo na oljčnem olju. Dodamo odcejen skuhan fižol, 1 dcl fižolovke (vode, v kateri se je kuhal), poper in rdečo papriko (za ljubitelje pekočega je to lahko čili) ter pokuhamo. Vse skupaj prestavimo v mešalnik, dodamo limonin sok in zmešamo v gladko maso. Med mešanjem dodamo nekaj oljčnega olja. Tako bo masa bolj mazava in gladka. Naložimo v posodico, pokapljamo z oljčnim oljem in potresemo z nasekljanim peteršiljem. Ponudimo kot namaz za kruh ali pomako za svežo zelenjavo, npr. korenje, papriko, stebelno zeleno.

Članek je bil objavljen v novi številki revije ROŽE IN VRT:

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku