Imate na vrtu že nekaj praznih mest in se sprašujete, kaj bi posadili in posejali nanje? Julija na grede sejemo zimsko redkev, korenje, rdečo peso, špinačo, solato za rezanje, kolerabo, listni in brstični ohrovt in nizki fižol. Konec meseca je primeren za sajenje in setev cvetače, zimskega pora, zelja, cikorije, poznega radiča, repe in drugih vrtnin, ki jih boste pobirali jeseni in pozimi. Endivijo sejte še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčite, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. Sredi julija lahko sejete kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko še posejemo pozni grah za jesenski pridelek. In avgusta? Do sredine avgusta lahko sejete letne solate, med katerimi so zlasti priporočljive mehkolistne sorte in gentila. Če bo zavladala vročina, vse setve zasenčite in redno zalivajte - tudi dvakrat na dan, če je potrebno.

Obvezna ozimnica

Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico. Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva. V poletnem času setve ne pozabite senčiti, saj visoke temperature lahko povzročijo težave pri vzniku. Repo običajno sejemo v drugi polovici poletja (julij, avgust), pogosto kar na prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, denimo za zgodnjim krompirjem. Ker ima krajšo vegetacijo, jo lahko sejete nekoliko kasneje kot kolerabo. Tla pred setvijo repe prekopljite ali vsaj prerahljajte. Repo posejte v dolžini 1,5 metra, to bo zadostovalo za enega družinskega člana, če jo imate radi, je lahko posejete tudi več. Med vrstami naj bo razmik 30-45 cm, v vrsti jo sejte na 5 cm in kasneje redčite na 20 cm. Črno redkev za jesensko in zimsko uporabo sejte od začetka julija do sredine avgusta. Sejemo jo za krompirjem, sledi lahko tudi drugim vrtninam, ki z njo niso v sorodu. Izogibajte se setvam za zeljem, cvetačo, brokolijem, ohrovtom in drugimi kapusnicami. Poleg korenov so užitni tudi njeni listi, iz katerih lahko stiskate sok.

Shutterstock

Osvetljenost plodov

Paradižnik ter zimske in jedilne buče potrebujejo med zorenjem veliko sončne svetlobe, vendar so njihovi plodovi pogosto v senci listov. Ko se rast upočasni, je priporočljivo odstraniti nekaj listov, ki mečejo senco na plodove. Pri paradižniku odstranimo spodnje liste, da bodo najprej dozorele spodnje gruče plodov. Pri jedilnih bučah pa lahko v avgustu odstranimo vse liste, ki mečejo senco na plodove.

Pokanje paradižnika

V času zorenja paradižnika se dogaja, da je plod trd, nedozorel, deformiran. Plod lahko tudi razpoka, včasih boste opazili tudi zvijanje listov. Primož Brezovec iz Zelenega sveta pojasnjuje: "Plodovi pokajo zaradi neenakomerne oskrbe z vodo. Če naenkrat dobijo preveč vode z zalivanjem, začnejo pokati. V vrtovih pogosto opažamo, da se na razpoke naselijo glivice sajavosti." O deformiranih, nedozorelih plodovih Brezovec pove naslednje: "Takšen deformiran plod je na zgornjem delu rumeno zelen in na spodnjem lepo rdeč ter dozorel. V tem primeru rastlini primanjkuje kalija, enega od elementov, ki jih paradižnik potrebuje za dobro rast in razvoj plodu. Kalij se lahko dodaja skozi liste v času rasti. Listna gnojila s kalijem kupite v vseh bolje založenih kmetijskih trgovinah. O uporabi povprašajte kmetijskega svetovalca v apoteki. Paradižniku ob pomanjkanju kalcija ne dodajajte jajčnih lupin, ker te še povečujejo težavo s pomanjkanjem kalija." Kaj pa, če opazite zvijanje paradižnikovih listov? "Strah pred boleznimi je v tem primeru odveč, ker je to naravna obramba rastlin pred močnim soncem in izsuševanjem," razkrije Brezovec.

Zeleni svet Če plodovi paradižnika ne dozorijo do konca in je morda sredica trda, je to znak, da rastlini primanjkuje kalija. Tega bi bilo treba z gnojenjem dodajati že v fazi cvetenja in razvoja plodov.

Roza popcorn z borovničevim okusom

Modrovijolične ameriške borovnice so znane vsem. Kaj pa borovnice v roza barvi - ste jih že opazili? Janko Belcl, direktor podjetja Fajn Tim in vrtnih centrov Naia v Murski Soboti in Ljutomeru, razlaga, da je roza barva vstopila v svet ameriških borovnic že s sorto Pink Blueberry.

A ta še zdaleč ni tako imenitna, kot je sorta Pink Popcorn. To sorto Belcl preizkuša že dalj časa in ugotavlja, da je izjemna: "Premer plodov je kar 1,5 centimetra. Že dve leti jo preizkušam in opazujem, priznati moram, da imamo zelo dobro izkušnje z njo. Okus je izjemen, aromatičen in sladek. Lani bi skoraj zamudil pravi čas obiranja, ker so plodovi dejansko pink barve, kar nas lahko zavede in pomislimo, da še niso zreli. Zato pa jih je treba utrgati in pokusiti," pove Belcl. So tudi med malinami kakšne sorte, ki jih še posebno priporoča za nasad jagodičevja? Belcl razkriva, da se zelo dobro obneseta sorti Meeker in Willamette, ki sta zelo odporni. "Vrtičkarjem nasploh predlagam, da posadijo več različnih sort. Tako jim bo vedno kaj zorelo - od začetka junija do konca septembra. Tako se bodo vseskozi veselili plodov." Če sadite jagodičevje v lonce, redno skrbite za gnojenje, saj se med zalivanjem prst v loncih vseskozi izpira. "Velikost lonca naj bo 17-19 litrov; toliko namreč zadostuje za razvoj lepega grma. Za gnojenje priporočam organska gnojila, ekološka. Ali tekoča na osnovi aminokislin, ki jih uporabimo za zalivanje ali listno gnojenje. Gnojenje opravite na deset dni," svetuje Janko Belcl.

Robide brez trnja

Tudi ljubitelji robid imajo zadnja leta razlog za veselje. Sogovornik iz podjetja Fajn TIm in vrtnega centra Naia razlaga: "Sam sem zelo zadovoljen s sorto Chester, ki jo odlikuje izjemna rodnost. Na plodovih opažam, da letos, kljub temu da je veliko dežja, ti ostajajo zdravi, na njih ni nobene plesni, kar bi lahko bil problem pri kakšnih starejših sortah." Poleg sorte Chester Belcl izpostavi tudi robido Arapacho. "Obe sorti sta brez trnov, kar je njuna velika odlika, pa še plodovi so zelo veliki in nadvse okusni." Med jagodičevjem prav robide potrebujejo največ prostora za rast. Sadite jih na meter razdalje in jim priskrbite oporo. Julija je dobro opraviti poletno rez robid: glavne poganke prikrajšajte na 1,2 do 1,5 metra, stranske rodne poganjke pa na dva do tri brste.

Osebni arhiv družine Belcl Damijana, Sara Tanita, Lyn Naia, Janko in Eva Larisa - to je družina Belcl, ki v podjetju Fajn Tim in vrtnih centrih Naia v Ljutomeru in Murski Soboti skrbi za raznoliko ponudbo jagodičevja in sadnega drevja.

Pametno zalivanj svetuje sogovornik.

Pametni sistemi niso le za stanovanja in delovne prostore, temveč so lahko idealen sopotnik tudi za ljubitelje vrtnarjenja. Le pomislite, koliko časa poleti porabite za zalivanje. In kakšno neugodje čutite, če odidete za nekaj dni od doma, vrt pa ostane prepuščen soncu in vetru. Kako rešiti zagato? Tako, da vam prijazni sosedje zalijejo vrt. Nimajo časa? Potem naj namesto vas in sosedov delo opravi pametni zalivalni komplet. Aleksander Hojnik iz podjetja Husqvarna poudarja, da lahko pametni komplet za nadzor namakanja samostojno, zanesljivo in priročno zaliva velik in majhen vrt, zelenico, cvetlično zasaditev ali zelenjavne gredice. Hojnik razloži delovanje na konkretnem primeru Gardena smart set. "Za vsako namakalno površino je na voljo poseben program zalivanja. Dan in cikel zalivanja lahko izberete posamično, trajanje zalivanja pa poljubno prilagodite glede na potrebe vaših rastlin. Instalacija je zelo enostavna, saj so vse naprave smart seta opremljene s QR-kodo, ki jo z uporabo aplikacije na pametnem telefonu fotografirate in tako postanejo del vašega domačega namakalnega sistema. Pametni senzor se namesti neposredno ob rastline, kjer odčitava vlažnost tal, temperaturo in jakost svetlobe," pojasnjuje sogovornik. In nadaljuje: "Na sistem lahko priključite do šest elektromagnetnih ventilov (24 V) in upravljate do šest ločenih namakalnih površin. Pametni set za avtomatiziran nadzor namakanja sestavljajo pametni prehod, krmilna enota in senzor." Kaj pa nadzor nad delovanjem namakalnega kompleta - ali boste lahko preverjali, kakšno je stanje, ko vas ni doma? Seveda. Upravljanje in nadzor namreč potekata prek pametne aplikacije na mobilnem telefonu.

Prilagoditev vlagi v tleh

Aleksander Hojnik še pojasni, da pametni senzor za učinkovito porabo vode meri vlažnost tal in poskrbi, da se rastline zalivajo le, kadar je to zares potrebno. "V času nalivov senzor omogoča samodejno prekinitev programov zalivanja. V času suše ali rahlih padavin, ko je premalo vlage v tleh, pa poskrbi za nemoteno namakanje. Omogoča avtomatizirano nastavljanje časa zalivanja in izboljša ekonomičnost porabe vode med zalivanjem," sklene sogovornik is Husqvarne.

Gardena Za takšen namakalni sistem potrebujete le električni priključek, ki napaja kontrolno enoto. Ker je kontrolna enota vodoodporna, je primerna tudi za zunanjo namestitev. Pametni senzor pa deluje na baterije.

Okrasni vrt

Konec julija je primeren za obrezovanje žive meje iz češmina, gabra in bukve. Rez opravite od spodaj navzgor. Povsem na koncu sledi še rez vrhnjega dela žive meje. Poteka naj tako, da živa meja navzgor postaja ožja, ker tako tudi spodnji listi dobijo zadosti svetlobe za rast. Žive meje, ki že več let obkrožajo parcelo, je poleti priporočljivo pognojiti z magnezijevim gnojilom, da ohranijo intenzivno barvo. Gnojilo ob oblačnem vremenu z grabljami vdelajte v tla in temeljito zalijte. V drugi polovici avgusta se že obrezujejo tudi zimzelene žive meje. Vrtnicam, dalijam, nekaterim trajnicam in balkonskim rastlinam je treba sproti odstranjevati odcvetele cvetove, sicer bodo tvorile semena, ki pobirajo hrano za nove cvetne nastavke. Visoke trajnice, ki bi jih lahko nevihta položila na tla, zvežite ob oporo. Podobno kot cvetje v koritih tudi posodovke poleti potrebujejo več hrane, zato jih redno gnojite, po prsti pa nasujte lubje, ki bo pomagalo dalj časa zadržati vodo v tleh.

Prednosti visoke grede pred klasično pridelavo na vrtu so: vrtnarska opravila brez sklanjanja, lažji nadzor mikroklime in prej ogreta tla. Odlične so tam, kjer je zemlja slaba, a tudi za pridelavo zelenjave tam, kjer nimamo zemlje za vrt. Višina omogoča delo tudi ljudem z omejenimi sposobnostmi. Organski material iz različnih plasti grede ob razgradnji sprošča toploto, prst se hitreje segreje, ravno tako so stranske površine bolj izpostavljene soncu in s tem ogrevanju.

Visoke grede navadno pripravljamo jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. Čez zimo se material v gredi posede in spomladi je zemlja pripravljena na setev in sajenje. Če smo bili jeseni prepozni, lahko to nadoknadimo tudi pozimi, če zemlja ni zmrznjena ali zgodaj spomladi. Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za družino. Visoka greda bo zadostovala za približno 5 - 6 let, po tem času pa se zemlja izčrpa in material je treba pripraviti na novo. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever – jug.

Če imamo grede od lani, vanje dodamo, če se je zemlja posedla, nekaj cm kakovostne prsti. V ta namen uporabimo kar Plantella Vrtno zemljo, ki ji dodamo še kakovostno 100% organsko gnojilo Plantella Organik, ki ga bomo na rahlo prekrili s prstjo.

Po zemlji razprostremo še organsko zastirko, ki jo imamo na razpolago (listje, slamo, praprot, bezgovo listje…), da se zemlja nikoli ne presuši.

Klub Gaia Zalivanje po listih odsvetujemo, škropljenje z Vitalom po zelenih delih pa varuje rastline.

Kaj posadimo na visoke grede?

Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj. Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na koristne rastline: na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka. Cvetovi v vrt privabljajo metulje, čmrlje in čebele. Za dobro ukoreninjenost in rast dišavnic ter zelišč uporabimo Bio Plantella Organsko zemljo za bio vrt in cvetje, ker vsebuje huminske šote in bioaktivno glino za dobro zadrževanje vode. Posujemo jo po vrhu spiralne grede in vanjo posadimo rastline. Pri zasaditvah pa se je treba izogibati predvsem preveliki gostoti rastlin. Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.

Klub Gaia Paprika v viseči košari očara s plodovi.

Zelenjava v visečih košarah

V preteklosti so se naše babice zadovoljile z lončkom peteršilja, ki je bil za nujne primere vedno pri roki. Današnji ljubitelji domače zelenjave pa so vedno bolj zahtevni in drzni. Vrtnarska stroka rada prisluhne željam, ki jih narekuje trg, zato so viseče zelenjavne košare postale del ozelenitev teras in balkonov.

Včasih poslušamo, kako je potratno v pomladnem času zapraviti toliko denarja za cvetje. Zato pa ne najdemo nobenega izgovora, da namesto cvetja vzgojimo na balkonu slastno zelenjavo. Plodovi in cvetovi zelenjavnih sadik so lahko ravno tako barviti in dekorativni. Zelišča v kombinaciji z njimi pa bodo na terasah odvračala nadležni mrčes in nas vsakokrat očarala z mamljivimi vonji po pepermintu, limoni ali čokoladi.

Prav gotovo so paradižniki in paprika najbolj okusna zelenjava, ki vsebujejo največ vitaminov, če jih utrgamo direktno z rastline. Dekorativni plodovi paprike na fotografiji vabijo, da ugriznemo vanje.

V veliko visečo košaro lahko posadimo sladko aromatično sadiko jagode, ki nas bo do oktobra razvajala s sladkimi plodovi. Za bogato nastavljanje plodov zemlji dodajte naravno organsko gnojilo v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje.

Pomembno je zalivanje

Pravilno zalivanje lahko zelo prispeva k dobremu razvoju rastlin in plodov, predvsem pa k bogastvu vitaminov in mineralov. Vedeti je treba, katere rastline lahko zalivamo po listih in katere to slabše prenašajo. Za zalivanje in škropljenje po listih bodo hvaležni solata, radič, pesa in redkvice, medtem ko to prav gotovo ni všeč: paradižniku, fižolu, zeleni, bučkam, kumaram in še nekaterim. Paradižniku celo tako zelo ni všeč, da zato zaradi omočenosti listov kdaj tudi zboli. Zato se potrudimo, da med zalivanjem močimo samo tla, mogoče tudi preko narobe obrnjenih odrezanih plastenk ob rastlinah.

Če je le mogoče, za zalivanje uporabljajmo deževnico, ogreto na zunanjo T. Spomladi, ko temperature še niso previsoke, zalivajmo zjutraj, poleti pa se še bolj obnese večerno zalivanje, da si rastline ponoči v hladu opomorejo.

Zalivajmo rajši manj pogosto, pa takrat temeljito. Pravimo, da v bistvu vrt namakamo. Če pa imamo možnost, si omislimo kapljični namakalni sistem.

Na pomanjkanje vode se bodo rastline odzvale z odpadanjem cvetov in cvetnih popkov, ušle bodo v cvet, nekatere bodo venele, plodovi pa znajo tudi malo zagreniti. Listi se bodo zvijali, saj le tako lahko zadržijo izhlapevanje vode. Tla prekrivamo tudi z zastirko, ki preprečuje rast plevelov, zadržuje vlago in ščiti tla pred močnimi nalivi. Najboljše zastirke so slama, miskant, pokošena trava in ovčja volna.

Krepitev in dognojevanje rastlin

Včasih poleti opazimo, da rastline slabše rastejo ali pa imajo morda svetlejše liste. Naš naravni odziv na to je seveda dognojevanje. Večinoma pa ne gre za to, da primanjkuje hranil, temveč bolj za preprosto previsoke temperature, ki nekaterim rastlinam (npr. kapusnicam) ne odgovarjajo, ali pa za zbita tla. Zavedati se moramo, da rastline, ki imajo preveč dušika, potrebujejo tudi več vode. Poleti bodo vrtnine najbolj hvaležne za krepitev s pripravki na osnovi alg in vitaminov, zato jim redno dodajamo tekoče gnojilo Bio Plantella Vrt. V nestabilnih vremenskih okoliščinah za dvig imunskega sistema rastline redno tedensko škropimo z ekološkim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio plantella Natur, ki rastlinam krepi celično steno, da ostanejo zdrave v vseh razmerah.

Klub Gaia

Pri nas ljubiteljev balkonskega cvetja ne manjka, morda pa jim včasih zmanjka kakšna ideja, drugačen pristop, morda celo pogum poskusiti nekaj manj običajnega. Medtem ko večina nestrpno vsako pomlad pričakuje novosti v vrtnarijah z balkonskim cvetjem, kjer se večji del novitet vrti okoli starih znank, ki se pojavijo v kakšnem drugačnem odtenku, drugačni kompaktnosti itd., pa bi s širitvijo nabora rastlin na še kakšno drugo skupino lahko ustvarili nekaj posebnega.

Zdi se, da morda celo preveč časa in pozornosti namenjamo samo rastlinam, ki jih znova in znova sadimo v iste cvetlične posode. Sam nisem pristaš tega, da povprek zasadimo vse predmete s kakšno špranjo, ki je dovolj velika za sezonsko ali drugo sadiko, pač pa menim, da je skrbno izbrana cvetlična posoda osnova in lahko opravi levji delež pri tem, ali bo zadeva izpadla dobro ali malo manj dobro.

Matic Sever Po malem so rože že umetnost.

Ena je dovolj

Včasih je ena rastlina več kot dovolj. Bogato razraščene gavre razbijejo trdoto in statičnost zidu ter terase. Z nežnim pozibavanjem belih cvetov popestrijo okolico vse do jeseni. Zadaj na okencu opazimo majhno korito s suholetnico, Erigeron karvinskianus, ki se z gavro barvno povsem ujema. Mlada socvetja so bela, starejša rožnata. Tudi gavra zacveti belo, ostareli oziroma oveneli cvetovi pa dobijo rožnat nadih.

Šopki so zunaj lahko na mizah nerodni, ker jih hitro prevrne veter. Namesto njih si lahko omislimo okrasitev za celotno poletje in začetek jeseni. V preprosto nizko posodo si lahko zasadimo enega od kompaktnih roženkravtov ali pa katero od drugih dišečih pelargonij. Za mizo bo tako dišalo tudi takrat, ko na njej ne bo hrane ali pijače. Če bomo izbrali sorto z vonjem limone, pa bomo odgnali stran še kakšnega komarja.

Matic Sever V nizkem zaboju lahko zrastejo visoko.

V lesenem zaboju

Hitro sezonsko okrasitev lahko predstavlja tudi nabor sadik zelnatih trajnic v lepem lesenem zaboju. Luk, perovskijo, nežno bodalico in krvomočnico bomo lahko kasneje presadili v večje posode ali na vrt.

Za malce bolj podeželsko in hkrati skromno obarvano podobo lahko uporabimo preproste glinene lončke in jih zasadimo le z izbranimi rastlinami v rožnatih odtenkih. Kar nekaj dobrih misli oziroma origanov je tudi okrasnih. Tako lahko posežemo po Origanum 'Bristol Cross', O. laevigatum 'Herrenhausen', 'Hopleys', 'Kent Beauty' …

V velike pocinkane posode navadno posadimo večje oziroma višje rastline. Če se odločimo za samo eno in po vrhu še zelo nizko cvetlico, raje ustvarimo minimalističen videz. Nekaj več harmonije dosežemo, če upoštevamo ozadje in se barvno navežemo na druge rastline ali materiale. Od nizkih in gostih rastlin lahko uporabimo rožnate sagine, mahovne kamnokreče, iglaste plamenke, polegle pajčolanke oziroma šlajerje, malo manj goste in nizke, a še vedno prikupne v taki posodi bi bile tudi brahikome in lobelije. Kadar uporabimo večje število loncev, je morda odločitev za samo eno barvo ali samo en material lahko izjemoma celo malce dolgočasna. Moramo pa pri kombiniranju paziti in dober okus zajeti z zelo veliko žlico. Na fotografiji vidimo kombinacijo bele, antracit črno-sive in cinka. Ta nabor je dovolj umirjen in povezan z arhitekturo v ozadju, da ne sili v ospredje, na odru blesti veliko število raznolikih rastlin, ki ne stavijo toliko na cvet, kolikor na različne oblike, teksture, odtenke zelene …

Bodimo drzni

Trendi so taki in drugačni, a še tako "top" žaklji za rastline lahko izpadejo klavrno. Če smo tako drzni, da se odločimo za sajenje v vreče oziroma žaklje, ne smemo omahovati pri rastlinah. Dogajanje naj bo bujno, raznoliko, višinsko razgibano in po možnosti botanično pestro. Tudi uporaba na primer samo ene vrste izbrane okrasne trave doseže dober učinek, pač stvar presoje in okusa.