V teh dneh, ko se vsi držimo bolj doma, je vrt še toliko bolj prijetno razvedrilo, ki za nekaj časa odžene skrbi. Na srečo nam tudi vreme pri tem dobro služi. Za vas smo te dni pripravili nekaj koristnih namigov in zanimivosti. Se zavedate prednosti družinskega vrtnarjenja?

V vrtu si lahko omislimo svoj mir, gibanje, druženje z družino in sproščeno preživljanje prostega časa, kjer se med vrtnarskimi opravili nastavljamo soncu za koristni vitamin D in si mimogrede pridelamo še neoporečno domačo hrano.

Sredi zmede in boja za materialnimi dobrinami je prav, da se ozremo vase in poskrbimo za svoje zdravje in blagostanje svoje družine. Če ste tudi vi mnenja, da je v tem času res pomembno, kako se prehranjujemo, skrbimo za dobro voljo ter redno krepitev dobre kondicije, nas je že nekaj z enakimi vrednotami in tako bo odlično počutje kljub okoliščinam potrditev, da so nas resne razmere spodbudile k najboljšim odločitvam v življenju.

Nekateri imate za svojo dušo in svoje potrebe zelenjavni, sadni ali okrasni vrt. So pa tudi družine, ki so navdušene nad lepo žametno trato, po kateri tečejo bosi, se valjajo, počivajo na ležalniku ali pa v svojem vrtu preprosto bivajo. Ustvarimo si preprost družinski vrt.

Arhiv Plantella Domači vrt - vsega po malem

Rekreacija in sprostitev

Zjutraj na svežem zraku svojega vrta najprej globoko vdihnimo in pomislimo na to, da nam je lepo. Naredimo nekaj počepov, kroženja v trupu, v ramenskem sklepu in vratu, nato pa še nekaj prepogibov v vse smeri in smo že dovolj ogreti za dnevne podvige. Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Poleg tega omogočajo krepitev kosti in sklepov, tudi izgubljanje telesne teže, spodbujajo mentalne funkcije in krepijo imunski sistem.

"Z brkljanjem" po zemlji pozabimo na vse: na čas, probleme, bolezen, krivice, zamere. Prekopavanje, pletje plevela, dvigovanje vreč zemlje ali gnojila so odličen trening za krepitev mišic.

Domači vrt je košček narave, kjer lahko uživamo v sproščenosti. Vanj lahko vnesemo veliko pomirjujočih vonjev z različnimi rastlinami, kot sta na primer sivka ali kamilica, pa origano, citronka, meta, melisa itd., ki spremenijo vrt v popoln prostor za počitek po napornem dnevu. Na vrtu lahko med dvema gredama oblikujemo potko, zraven pa posejemo zeleno trato, na kateri najdemo prostor za klop ali visečo mrežo, kjer se lahko odpočijemo. Ob poti pa oblikujemo grede z rastlinami. Vrt lahko obkrožimo z drevesi ali grmi, ki rodijo užitne plodove kot so: šmarna hrušica, dren, robida, jagodičevje ali tistimi, ki dišijo, šelestijo ali pa cvetijo. Vonj ali barva v vrtu pomirjajo.

Arhiv Plantella

Želja po samooskrbi

Strokovnjaki so si edini, da večino pojavov rakavih bolezni pri ljudeh povzroči onesnaženost okolja, nezdrava hrana in stres. Odstotek je visok, od 60 do 90% obolenj je povezanih z nezdravim načinom življenja, in prav to je zaskrbljujoče, ko imamo vendarle čudovito naravo in danosti za samooskrbo. Zaradi vprašljivega izvora hrane vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zelenjava. Varčevanje pri izboru zdrave hrane se nikoli ne izplača, sicer bomo višjo ceno plačali na svojem zdravju enkrat v prihodnosti.

Vse več zanimanja za ekološko pridelano hrano je med mladimi, posebej tistimi z družinami. Ponuditi dojenčku, otroku prve grižljaje hrane z lastnega vrta, ko lahko pot od vrta do končne potrošnje štejemo v minutah in ne dnevih, mesecih, je nekaj, kar ima višjo vrednost od ekonomske, vrednost, ki je z denarjem ne moremo določiti. Starejši občani in aktivne generacije pa naj si z vrtnarjenjem in pridelki iz domače oskrbe redno krepijo fizično in mentalno zdravje, saj sta denar in čas relativen pojem.

Antistres terapija in strokovnjaki agronomi

Nekatere družine že vrtnarijo za zdravo domačo zelenjavo in so tudi več ali manj samooskrbne. To je v zadnjih letih sicer modno, a za mnoge tudi rešitev in usmeritev. Da bo pot do uresničitve tega lažja, je tu tudi skupina strokovnjakov agronomov iz Plantelle s svojimi nasveti.

Po uspešno zaključenih sezonah poskusnih Samooskrbnih urbanih vrtov v letu 2013 do 2019, kjer smo v več deset občinah z delavnicami poučevali o vrtnarjenju, projekt še nadaljujemo v Mestni občini Ljubljana, sicer pa smo vseskozi na razpolago na brezplačni svetovalni številki 080 81 22, na www.klubgaia.si ali na fb klubgaia. Zelenjava z domačega vrta lahko pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna. Na poskusnih vrtovih za samooskrbo 4 članske družine smo na samo 60 m2 pridelali med 260 in 400 kg zelenjave v času od marca do novembra.

Načrt vrta

Načrt vrta je osnova za dober začetek. Ker se mnogokrat zatakne prav pri razporeditvi rastlin, dobrih in slabih sosedih ter koristnih rastlinah, si lahko pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki razmišlja namesto nas, saj svetuje kam umestiti katero rastlino in kako poskrbeti zanjo od začetka do končnega pridelka.

Toplo priporočamo, da jo vsaj preizkusite, tudi če že leta vrtnarite. Gotovo se boste naučili česa novega.

Zavedamo se, da je najboljša zelenjava tista, ki jo pridelamo sami. Sveža domača zelenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta, ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranilnih snovi. Daljši ko je čas in proces potovanja vrtnine od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranil

in zdravilnih učinkovin. Kakšna je naša prehrana, je odvisno le od nas samih. Če imamo na voljo kos zemlje, ki ga lahko spremenimo v vrtiček, je treba le še nekaj dobre volje, znanja in veščin, da si sami pridelamo nekaj sezonskih vrtnin. Namen takšnega vrtička je zagotovo ta, da bomo na njem pridelali zelenjavo na čim bolj naraven način. Za sajenje in oskrbo posajenih rastlin vedno uporabimo organske zemlje in gnojila za ekološko pridelavo ter ekološke pripravke za varstvo in odpornost rastlin.

Priprava tal in gnojenje

Mokra jesen in zima sta poskrbeli za dobro vlažnost tal, zato smo se lopatanja lotili potem, ko so se tla malo, a dovolj ustrezno osušila za prekopavanje.

Cilj samooskrbnega pridelovanja zelenjave bo dosegljiv tudi zaradi ustreznega, zelenjavi in tlom prilagojenega osnovnega gnojenja, ki je usklajeno z načrtom kolobarja in štiripoljinskim sistemom pridelave. Poljine smo glede na lansko leto zavrteli tako, da je letošnja prva poljina tam, kjer je bila lani druga. Zelenjadnice smo po poljinah razvrstili glede na njihove zahteve po osnovnih hranilih, ob hkratnem upoštevanju dobrega in slabega sosedstva. Za osnovno gnojenje smo uporabili organsko gnojilo Plantela Organik, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Na prvo poljino smo ga potresli 4 kg na 20 m2, na drugo poljino 2 kg na 20m2, na tretji poljini le še z 0,7 kg tega gnojila na 15 m2. Zadnje, četrte poljine tudi letos nismo nič gnojili. Zrna gnojila smo potresli na poljine po prekopavanju tal – po brazdah. Sledila je plitva zadelava s pomočjo grabljenja in poravnave vrtnih tal.

Arhiv Plantella Veselje ob domačih pridelkih

Kolobar v vrtu

Prvo poljino zasedajo zelenjadnice iz skupine plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in zgodnji krompir, ki potrebujejo obilno gnojenje. Na drugi poljini bodo kapusnice (cvetača in brokoli, redkvica, kolerabica, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in glavnata solata ter berivka. Na tretji poljini bodo korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic grah, iz skupine kapusnic pa belo in rdeče pozno zelje ter blitva iz skupine špinačnic. Na zadnji, četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa), stročnice (nizek fižol in šetraj ter bob za sveže in suho zrnje), špinačo in radič solatnik in v lanski jeseni posajen česen. Vsem kulturam bodo po zgodnjem spomladanskem in tudi poletnem spravilu iz gredic sledile naknadne vrste zelenjave za pozno poletno, jesensko in tudi prezimno pridelavo. Na tak način grede nikoli ne bodo prazne in nezasedene.

Prva semena in sadike v tla

Prve setve tradicionalno pripadajo grahu in bobu, sledi korenček, berivka in sajenja zgodnjih solatnic in kapusnic.

Zdaj že marsikdo razmišlja o sajenju krompirja. Pomembno je, da ga ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura doseže 8 stopinj Celzija. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. Zavedati pa se moramo, da ta gomoljnica sodi v prvo poljino, kjer so tudi plodovke, kamor smo tla obilno pognojili z organskim peletiranim gnojilom, in sicer z dodatkom kalija (K), ki ga krompir rabi za svoj razvoj in se ga uporablja v eko pridelavi.

Zgodnje setve in sajenje bomo varovali pred nizkimi temperaturami z uporabo vlakninastih prekrivk – kopren. Ko bo potrebno, bomo posevke oskrbovali s pletjem in okopavanjem.

Aktualna situacija nas je prisilila, da več časa preživljamo med domačimi štirimi stenami. Ker je pri tem bivalno ugodje še kako pomembno in ker se bližajo vroči dnevi, je dobro razmisliti o tem, ali bi nam lahko bila pri hlajenju prostorov v pomoč klimatska naprava. Saj veste, kakšen je občutek, ko je na prostem več kot 30 stopinj Celzija, v bivalnih prostorih pa komaj kaj manj.

Slogan Ostanite doma in opozorila nekaterih vremenarjev, da nas čaka dolgo in vroče poletje, so že povečali povpraševanje po klimatskih napravah v nekaterih trgovinah. Kot pravi Miha Glavič iz podjetja E2E, se utegne pri pravočasni dobavi klimatskih naprav še pred prvimi vročinskimi vali dodatno zaplesti, saj nekateri proizvajalci klim zaradi koronakrize delajo z okrnjenimi kapacitetami in bi lahko zaloge nekaterih modelov naprav hitro pošle.

Več dejavnikov narekuje moč naprave

V nakup klimatske naprave pa ne smete brez glave, dobro je poznati nekaj dejstev, ki odločajo o tem, ali bo naprava dejansko služila svojemu namenu - hlajenju v poletnih mesecih in ogrevanju v hladnejših dneh, ko klasično ogrevanje še ni potrebno. Prva stvar, ki ji je treba nameniti pozornost, je pravilno načrtovanje klimatske naprave v prostoru, kjer se bo nahajala. Po besedah Ane Bole iz podjetja REAM je izbira klimatske naprave odvisna od velikosti in karakteristike prostora, ki ga želite hladiti. "Glede na velikost prostora lahko izračunamo potrebno moč klime, pri tem je treba upoštevati tudi značilnosti prostora, predvsem njegovo lego, ali je južna ali severna, koliko je oken, kje se nahajajo, koliko oseb se po navadi zadržuje v prostoru in pozicijo vrat, skozi katera prehajamo v prostor. Vse to vpliva na izračun moči klimatske naprave, ki mora biti dovolj močna, da bo zmogla ohladiti prostor na želeno temperaturo," našteje Boletova.

Daikin Najmanj energije bo klimatska naprava porabila tako, da nastavite želeno temperaturo v prostoru in naprave ne izklapljate. To je še posebej pomembno za inverterske klimatske naprave, ki so danes najbolj razširjene in same uravnavajo moč delovanja.

Vpliv senčil

Ko kupujete klimo, vedite, da vsaka klima ne sodi v sleherni prostor. Andrej Postrašija iz podjetja Energo Tim poudari, da je pomemben volumen prostora, v katerega boste umestili klimatsko napravo, prav tako so pomembne debelina in izolacija sten in zidov ter izpostavljenost direktnemu sevanju sonca. Ni vseeno, ali imate zunanja ali notranja senčila, v katerem nadstropju se nahaja bivalni prostor, ki ga želite hladiti, kakšni so notranji toplotni dobitki ... "Ne nazadnje je treba preveriti, ali sploh imate možnost montaže notranje in zunanje enote, kolikšna bo dolžina cevne povezave, kako bo potekalo odvodnjavanje kondenza od notranje in zunanje enote ... Kot izvajalca montaže izberite podjetje, ki ima izkušnje, dobro ime, reference, lastno montažo in servis," nadaljuje sogovornik.

Tudi trgovec naj sprašuje

Pri nakupu vam je lahko v veliko pomoč mnenje ali nasvet strokovnjaka, najbolje ponudnika klimatskih naprav. Smiselno ga je vprašati o energetski učinkovitosti naprave, pri tem sta pomembna podatka SEER (sezonsko hladilno število) in SCOP (sezonsko grelno število), ki povesta, kako učinkovita je naprava pri hlajenju oziroma ogrevanju, pojasni Ana Bole. In nadaljuje: "Seznanite se še z glavnimi tehničnimi lastnostmi naprave, kot so območje delovanje v hlajenju in gretju, šumnost notranje in zunanje enote, možnost dodatnih filtrov, nastavljivih loputk in drugih funkcij klimatske naprave, ki doprinesejo k udobju."

Po mnenju Mihe Glaviča iz podjetja E2E ni samo naloga kupca, da zastavlja vprašanja, tudi trgovec ali monter je tisti, ki bi moral kupca vprašati, kaj od klimatske naprave pričakuje, in na podlagi tega ponuditi ustrezno napravo. Hkrati naj bi vam predstavil še dodatne funkcionalnosti. Na trgu so namreč klimatske naprave, ki uničujejo alergene, bakterije, viruse in tako dalje.

Glavič še opozori, da poizvedite, kdo bo klimatsko napravo namestil. Pozanimajte se o njegovi kvaliteti pri strankah ali uvozniku. Če začne uhajati freon, gre za strošek polnjenja. Od monterja zahtevajte račun in garancijski list. Montaža brez računa vas lahko veliko stane. Ko se odločate za ponudnika klimatske naprave, se pozanimajte tudi o njihovi servisni službi, saj klimatske naprave potrebujejo redno vzdrževanje enkrat na leto.

Shutterstock Zunanja klimatska enota naj bo oddaljena od vročih in prašnih območij. Navadno je najprimernejša lokacija na severni strani hiše, kjer praktično ni neposredne sončne svetlobe.

Ena zunanja enota in pet notranjih

Na trgu je več vrst klimatskih naprav. Klasične so namenjene zgolj hlajenju, inverterske klime pa poleg hlajenja poleti omogočajo tudi ogrevanje v prehodnem pomladanskem oziroma jesenskem času. Obstaja še delitev na klasične split klime, ki imajo eno zunanjo enoto in eno notranjo, in multisplit klime, ki imajo eno zunanjo enoto in dve do pet notranjih enot, ki omogočajo neodvisno hlajenje več posameznih prostorov. Na tak način si lahko zagotovite ugodno klimo po vsej hiši ali v poslovnih prostorih.

Shutterstock Pri montaži notranje enote klimatske naprave je pomembno, da je stena, na katero bose montirali notranjo enoto, neovirana in ni neposredno izpostavljena sončni svetlobi in drugim virom toplote. Stena mora biti dovolj močna, da zdrži dodatno maso notranje klimatske enote.

Dovod hladnega zraka v sobo v zgornjem delu

Glede na pozicijo notranjih enot poznamo stenske, talne, kanalske in vgradne stropne klimatske naprave, pojasnjujejo v podjetju E2E. Nadaljujejo, da so za hlajenje najbolj primerne naprave, ki jih nameščamo na steno na višini dva metra ali več. Hladni zrak je namreč težji od toplega, zato je najbolje, da vpihani hladni zrak v sobo dovajamo v zgornjem delu. Vgradne stropne naprave uporabljamo, če želimo napravo skriti. Na voljo so naprave z enim do štirimi stranskimi izpihi. Zadnja leta se največ uporabljajo klimatske naprave z okroglim izpihom, saj omogočajo najboljšo razporeditev zraka oziroma največje udobje med vsemi klimatskimi napravami. Talne klimatske naprave pogosteje uporabljamo pri ogrevanju. Kanalske klimatske naprave pa uporabimo, če jih želimo popolnoma skriti in z eno napravo ohladiti ali ogreti več sob. Določen sistem omogoča uravnavanje temperature v največ osmih sobah.

Shutterstock Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Prostorov ne hladite na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevate, to pa je med 22 in 26 stopinjami Celzija.

Brez vzdrževanja ne gre

"Še danes zaženite vašo klimo, da vidite, ali potrebuje servis," opozori Miha Glavič. Prekomerno hlajenje, usmerjenost direktno v telo, neredno vzdrževanje, slaba kakovost naprave so uporabnikovemu zdravju škodljivi. Andrej Postrašija iz podjetja Energo Tim svetuje: "Bodite posebno pozorni na kakovost klimatske naprave, pravilno mora biti dimenzionirana in zmontirana na pravem mestu ter opremljena s filtracijo, ki je danes sestavni del vsake kakovostne klimatske naprave. Ob pravilni uporabi se zmanjšuje utrujenost na delovnem mestu, skrajšuje reakcijski čas človeka in izboljšuje počutje uporabnikov." Za dobro počutje uporabnikov in primerno delovanje klimatske naprave strokovnjaki priporočajo redno vzdrževanje naprave - enkrat na leto, idealen čas za servis je pred sezono hlajenja. Interni filter v napravi lahko očistite tudi sami, najmanj enkrat na mesec, poudarijo v podjetju Seltron. In dodajo: "Filter obrišite ali ga posesajte, pri tem upoštevajte navodila posameznega proizvajalca. S čistim filtrom klimatska naprava lažje doseže želeno sobno temperaturo in posledično porabi manj energije, saj ventilator ne premaguje velikega upora zamašenega filtra pri vpihovanju hladnega zraka v prostor," sklenejo v Seltronu.

Kako reagirati, če nas preseneti mrzla pomlad, kot je bila sredi tega tedna? Prva težava, ki je letos mnoge presenetila, so bili pogosto padci temperatur, ki so sledili zelo toplemu vremenu. Zaradi tega bodo plodovke celo poletje nekoliko bolj občutljive, kakor smo navajeni. Mnoge bodo presenetili deformirani plodovi paradižnika, pa tudi paprike, ti so posledica prenizkih temperatur pri presajanju in v prvih tednih plodovk tudi v rastlinjaku. Plodovi so nekoliko drugačni, a kljub temu povsem užitni. Tudi zakasnjeno cvetenje, odpadanje cvetov in sušenje plodičev bučnic lahko pričakujemo, vse to bo posledica neugodnih vremenskih razmer.

Kaj torej lahko naredimo v bodoče? Vsekakor plodovk ne sadimo na prosto pred prvim majem, paprike in jajčevce pa ne pred 15. majem. Če vam takrat vrtnarji skušajo prodati prevelike sadike (nad 30 centimetrov), jih zavrnite in poiščite manjše, primerno velike. Te veliko bolje prenesejo take stresne razmere. Tisti, ki vas neuspevanje plodovk spravlja v stres, pa si res čim prej omislite rastlinjak.

Premagovanje stresa zaradi mraza

Naši vremenarji nam zdaj zelo natančno napovedo vsako vremensko spremembo. Že dan ali dva pred napovedanim hitrim padcem temperatur rastline poškropimo in zalijemo s pripravki, ki vsebujejo alge, lahko se odločite za rastlinske izvlečke ali njihovo kombinacijo z algami. Od letos je na trgu tudi specialni pripravek, ki je namenjen prav premagovanju stresa zaradi mraza (rasti epin ekstra). Ko se vreme umiri, postopek ponovimo.

Od domačih pripravkov je za hladne razmere najbolj primeren baldrijanov, lahko pa si naredite pripravke iz cvetov in rastlin regrata ali ognjiča. Velja enako, škropimo vsaj 24 ur pred napovedanim padcem temperatur in takoj, ko se vreme spet umiri. A to samo omili temperaturne skoke, posledic ne odpravi povsem. Najbolje je še vedno počakati na dobre stare ledene može.

Tla okoli rastlin, posebej tistih, ki potrebujejo višje temperature, zastremo s slamo ali ovčjo volno; namesto slednje dobite v trgovinah agrofilc.

Visoke temperature

Naslednji stres rastlinam prinese vročinski val. Če je le mogoče, naj ponovno veljajo isti ukrepi, ki pa naj se jim pridruži obvezno namakanje. Posledice vročinskega stresa so najbolj vidne na plodovkah. Najbolj značilno znamenje takih stresov je gnitje spodnjih delov plodov paradižnika in kasneje paprike, kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi solate postajajo črni. Vse to so posledice trenutnega pomanjkanja kalcija v plodovih.

V zadnjih letih se je pojavilo še pomanjkanje kalija. Najbolj izrazito je na paradižniku. Plodovi ostajajo pri peclju zeleni, trdi in skoraj neužitni, znotraj plodov pa se pojavijo trdi beli delci. Vse to je posledica neuravnovešenega gnojenja. Večja verjetnost, da se bo to v prvem stresnem trenutku zgodilo, je, če ste pretiravali z gnojenjem, tudi pri bučnicah, posebno z organskimi gnojili. Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še neenakomerno zalivanje sta vzroka, da se lahko te težave pojavijo že zelo zgodaj. V vročem delu poletja se težave pojavijo vedno.

Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne pognojite bolj, kot so navodila. Zdaj že skoraj redno svetujem, da se ob organskih gnojilih gredice pognojijo tudi s kalijevim sulfatom, to je kvalitetno kalijevo gnojilo. Kalijeve soli ne uporabljajte. Brez analize tal si upam svetovati največ 20 dkg/10 m2.

Zelo pomembno je zalivanje. Sama raje uporabljam besedo namakanje, ki že samo po sebi pove, da mora biti zalivanje redno, temeljito, izpade naj po padavinah, ne pa pred njimi. Gredice naj bodo prekrite z zastirko, v vročini pa je zelo primerno, da so zastrte s svežo zeleno organsko prekrivko, pokošeno travo, koprivami … Zalivamo cele grede, ne samo rastlin, posebno v vročinskih valovih. Zastirke bodo ohranile tla vlažna dalj časa.

Zakaj so rastline blede

Zaradi izjemno nizkih temperatur je lahko v rastlinah pomanjkanje magnezija. Očitno prenizke temperature preprečijo tudi sprejem tega hranila v rastline. Najbolj se to pozna na papriki in fižolih ter na listih paradižnika. Ta pojav prestraši mnoge vrtičkarje. Spodnji listi dobijo izrazite rumene pege, ki jih obdajajo zelene listne žile. Paradižniku magnezija ni treba dodajati, saj toplejše vreme ta pojav običajno ustavi, ob prvem obiranju pa spodnje liste odstranimo. Če se širi na zgornje liste, je nujna uporaba listnega gnojila z magnezijem. Papriko in predvsem fižole najprej okopljemo, ogrnemo in nato poškropimo z magnezijevim listnim gnojilom.

Škodljivci so tu

Letos so nas uši presenetile že zelo zgodaj. Najlažje jih je odstraniti, saj imamo na voljo zelo dobro delujoče ekološke pripravke na bazi naravnega piretrina. Deluje na vse vrste uši in na pršice. Pomagajo tudi olja drevesa neem. Pomembneje je, da veste, da teh naravnih pripravkov ne uporabljamo, ko sije sonce ali je zelo vroče, kajti to močno zmanjša njihovo moč. Visoke temperature oslabijo učinek, zato je nujno, da počakate prav do noči. Vsekakor s pripravki ne pretiravajte, rastline poškropite enakomerno, vendar ne večkrat po istem mestu. Bolje je čez dan ali dva tretiranje ponoviti kakor naenkrat preveč poškropiti.

Vrtko Napočil je čas za sadike jajčevca.

Od domačih pripravkov se boste uši znebili s pripravki iz listov rabarbare, pelina ali vratiča, kopriva je manj učinkovita. Tudi pepel povsem na začetku napada še deluje. Je pa boljši preprečevalec napada uši, zato ga je bolj smiselno potresti prej.

Rje, pegavosti, plesni

Rje prepoznamo po rdečerjavih in oranžnih pegah, ki na prstu pustijo sledove. Kakor hitro opazite prve pege, uporabite preslične pripravke, dobro delujejo tudi bakrena listna gnojila. Z njimi liste dobro omočite, tretiranje pa ponovite trikrat v petdnevnih presledkih, vedno po sončnem zahodu in vedno, ko so rastline ohlajene.Pepelaste plesni so močnejše v vročem delu poletja, a se letos že množično pojavljajo. Proti njim je veliko naravnih pripravkov v trgovinah, tudi presličnih in izvlečkov sojinega lecitina, predvsem pa je primeren kalijev hidrogenkarbonat, ki ima v trgovinah trgovsko ime. To bo pomagalo takoj na začetku napada, kasneje ne more več delovati. Z radiča, blitve in peteršilja jih lahko sprva operete z močnejšim curkom vode ali napadene liste preprosto porežete in uporabite. Pri radičih lahko porežemo samo liste prezimnega radiča, letnega ne režemo.

Plesni nas najbolj skrbijo

Najbolj se vrtičkarji bojijo plesni, predvsem krompirjeve (paradižnikove). Proti njej se je res treba nekoliko bolj boriti. Kar nekaj možnosti je, vendar vse zahtevajo redno škropljenje. Vsekakor na vrtu ne uporabljamo sintetičnih, kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Najprej se je treba potruditi in redno odstranjevati zalistnike, to je pomembno posebej letos. Ko poberemo celo etažo plodov, porežemo vse liste do nje, tako poskrbimo za zračen in svetel nasad. Ne pretiravamo z gnojenjem, poskrbimo pa, da imajo rastline dovolj kalcija in kalija.

V nevarnosti (ob vlažnem in toplem vremenu) rastline redno enkrat tedensko poškropimo. Uporabimo lahko sojin lecitin ali izvleče njivske preslice, bakrena listna gnojila, doma lahko naredimo čaj iz cvetov rmana ali listov timijana, bezgov ali čebulni pripravek. Tudi razredčeno mleko ali sirotka pomagata. Pogosto se priporoča uporabo pripravka iz sode bikarbone, če mu dodamo še čili v prahu, je odličen insekticid.

Najbolje je pripravke uporabljati izmenično, enkrat enega, drugič drugega vsaj enkrat tedensko. V vročem in vetrovnem vremenu nevarnost ni velika in zadoščajo kalcij, aminokisline ali alge. Zelo majhna je tudi nevarnost v rastlinjakih ali pod strehicami.

Najprej naj razčistimo glede samooskrbe. Na mojem vrtu mi ne bo zneslo biti samooskrben vsaj še dobro desetletje (do penzije), ker iz objektivnih razlogov nisem v fazi popolne predanosti vzgoji visokega fižola in jesenskega radiča. Vem, ker smo tudi v Večeru v nedeljo večkrat na dolgo in široko pisali o lastnem pridelovanju zelenjave in zelišč (tudi na balkonu v bloku je takšna eko in bio dejavnost nadvse popularna), da je baje za samooskrbo družine dovolj 60 kvadratnih metrov. Ampak meni iz nešteto razlogov vedno zmanjka časa, da bi dosegel tak nivo pridelka, da mi ne bi bilo treba v trgovini z maskami in ljudskimi šemami razen banan in ananasa kupovati ničesar drugega. Neizmerno cenim ljudi, ki jim je tak podvig - da imajo korenčka, redkvic in zelja vselej na pretek - uspel; glede na števec strokovnjakov za sadje in zelenjavo, predavanja in tečaje, spletne forume in delavnice je v Sloveniji normalno, da je vse polno vrtičkarjev, ki jim uspe.

Aljoša Stojič Miki, kralj našega vrta

Ni mi treba iti daleč, da v živo zrem v vrtičkarsko deveto simfonijo: sosed za prvim ovinkom mojega rutinskega koronasprehoda je vseskozi na preži, kot da bi komaj čakal, da mi sklonjen nad vrtninami ali z zalivalko v rokah pomaha in bežno reče "zdravo", ko grem mimo. Mlada čebula mu je pognala do kolen, zato je še raje v kratkih hlačah, med solato bi se počasi že lahko skril kot slon med jagodami, za paradižnike pa je pripravil takšno streho, kot da bodo sadeži šotorili v sindikalnem kampu v borovem gozdu na Jadranskem morju in jim nevihta ne sme zmočiti nežne kože.

Aljoša Stojič Rožmarin je zacvetel.

​Paradižnik iz betona

V koronakrizi se je izkazalo za odlično, da sedem Slovencev od desetih živi v hiški, ki ji tradicionalno pripada vsaj nekaj metrov zemlje - za mali nogomet ali golf zelenico, tudi za koronaparti z žarom, najpogosteje pa za vrtne užitke. Za dober rezultat je nujna odlična priprava - igralcev v športu in na odru, kot tudi tal (zemlje) v vrtičkarstvu. Vrtičkarska štajerske legenda Miša Pušenjak je svoje bralce, poslušalce in posnemovalce, torej tudi mene, večkrat napeljevala, naj nujno izmerimo kislost oziroma pH-vrednost tal. Ampak tako daleč še nisem prišel, zanašam se na šesti čut oziroma splošne smernice razvoja vrtičkarstva: malo dognojevanja, dodajanja boljše zemlje, komposta, alg, pripravkov iz kalija in kalcija itd. Nisem si še utegnil nabaviti lakmusovega papirja, s katerim si lahko vsak vrtičkar za silo izmeri, ali je njegova zemlja kisla ali alkalna. Kot bi se bal ugrizniti v kislo jabolko ... A iz izkušenj vem, da na našem vrtu zelo dobro rastejo zelišča, črna redkev, zelje, brstični ohrovt, rdeča pesa in koleraba, paprike, feferoni in čiliji, bučke, tako-tako mi uspevajo grah, fižol, kumare, medtem ko je paradižnik vsako leto bolj žalostnega videza, podobno je z revnim česnom in čebulo. Paradižnik bi prvi sosedi verjetno zrasel še iz betona, se mi zdi, meni pač ni usojena samooskrba s tem rdečim povzpetnežem. Vsekakor mi je zraven "lušta" v trgovini lažje preboleti nevzdržno pomanjkanje osnovnega vrtičkarskega znanja.

Aljoša Stojič Njami!

​Testni gredi, dve rački in polži

Da bi si olajšal delo in prekril neznanje, sem si pred petimi leti - po nasvetu prijateljice Maje - nabavil dve manjši, zame testni mali visoki gredi (90 x 50 cm obdelovalne površine), ki sta se izkazali za zadetek v polno. Na njih zelo dobro obrodi praktično vse, kar vtakneš noter, neprimerno bolje in z manj truda kot na vrtu: dva jajčevca, denimo, beli in rdeči, sta nam minulo sezono hvaležno služila vse od julija do poznega oktobra, pa smo jih trgali praktično nonstop. Pa portugalski lazarji imajo prek visokih gred daljšo pot do cilja (svežega zelenja), tudi lažje jih je zaznati, odstraniti oziroma pokončati - pri tem neljubem opravilu sta mi sicer v veliko pomoč indijski tekačici, ki počistita mrčes, žuželke in polže boljše od robotskega sesalnika, naše zeleno veselje pa pustita pri miru.

Aljoša Stojič Koprive in solata

Že po prvi uspešni sezoni z malima visokima gredama sem kanil nabaviti eno večjo, ampak ker vsak izgovor pride prav, mi je vedno zmanjkalo časa - no, nama obema z ženo ga zmanjkuje, jaz novinar, ona medicinska sestra ... Tako dolgo sem mencal, da me je moral ozavestiti koronavirus. Ko je bila začetna panika mimo in sem dojel, da sonce še vedno vsako jutro vzhaja, sem moral najti nekaj, s čimer si bom v prostem času (po delu od doma) popolnoma okupiral misli. Verjetno ste že uganili, visoka greda je bila ta, ki me je rešila, da se nisem dokončno pogreznil v apatijo, po možnosti ob vseh teh - večinoma nesmiselnih - ukrepih zblaznel in odšel direktno na ženino psihiatrijo.

Aljoša Stojič Marjeticam se je zmešalo.

Živel 1. maj!

​Dvomesečni projekt je bil - zdaj sem pa res prav ponosen, ko to pišem - na predvečer 1. maja dokončan. V družinskem krogu tako nismo nazdravljali ob kresu, temveč ob dveh novih visokih gredah. V slogu "ena ni nobena" smo si v času novega koronavirusa omislili dve novi visoki gredi. Lepi, leseni, kompaktni, veliki (3 x 1 x 0,8 m). Pohorski mojster ju je imel hitro "vkup", le nekaj tednov sta se po sili razmer morali gredi uležati v njegovi lopi, ker ju zaradi omejitev ni smel pripeljati na varno, k meni torej, ki sem najmanj tri občine stran. Mojster Pavel se je potrudil, ni kaj, vse je izdelal po PS-ju (po pravilih službe). Očitno je preučil zadnja znanstvena dognanja v izdelavi visokih gred: notranja obloga, spodaj mreža zoper nepovabljene krte in voluharje, kakovostni les s premazom itd. Samo še zemlja je manjkala in ta mali "samo" je postal en velik "ohoho". K sreči ob vseh telekomunikacijah obstaja še "bolha", s kmetom sva se zmenila v pol minute, za tip zemlje (nešpricana) in količino ter za najbolj ugoden prevoz njegovega znanca s traktorjem. Naslednji dan je bila zemlja s Ptujskega polja že na Dravskem polju oziroma na našem dvorišču (nisem mogel verjeti, da je takšna hitrost sploh možna!), samo prenesti jo je bilo še treba v visoki gredi. Manjši problem je bil ta, da je bil cilj oddaljen 20, 30 metrov, skipane zemlje pa štiri kubike. Ampak saj smo gor rasli v socializmu! Kaj je en dan delovne akcije (opravila sva jo s sinom) za deset let vrtičkarske sreče? Nič proti večnosti!

Aljoša Stojič Indijski tekačici na kosilu

Zemlja ni ena, zemlje je pet ton

​Ni odmora, dokler traja obnova, sem do cilja priganjal sina, še bolj sebe. Iz radovednosti sem se po triumfalnem zaključku akcije pozanimal, koliko je tehtala vsebina veder, ki sva jih prepeljala s samokolnico in vsipala v leseni škatli. Iz šole vem, da en kubik zemlje tehta približno eno tono, hrbet mi je govoril, da je teh kilogramov še nekaj več, strokovni članek pa me je razsvetlil takole: "Zemlja, čeprav je ena, je zelo drugačna. V osnovi je gostota zemlje odvisna od vsebnosti organske snovi in gline v njej. Bolj organska je snov v tleh, bolj je ohlapna in manj gosta, torej lažja. Več peska ali gline je tleh, večja je gostota zemlje in zato je kubični meter težji. Če gre za zelo lahka tla, lahko kubični meter zemlje tehta samo 400 kilogramov. Za kmetijska zemljišča in polja je ta številka 1,1-1,4 tone na kubični meter. Približno toliko tehta kocka na vrtu." Torej sva zmagala s petimi tonami zemlje.

Pa zemlje še ni bilo dovolj, ne glede na to, da smo na dno visoke grede podložili dračje in razsekana veje (od domače smreke in slive), vmes pa dali še eno plast kartona (hrana za deževnike) in sena (da bodo deževniki in mikroorganizmi lažje zadihali). Na koncu pride tisto najboljše, torej črna, humusna zemlja, v kateri bodo korenine podivjale od užitka. Naročil sem jo pri našem trgovcu, 30 vreč so mi je pripeljali, za zadnjih 20 centimetrov višine za šest kvadratnih metrov površine (skupaj prek tone substrata za obe gredi).

Aljoša Stojič Jagode ne čakajo na maj.

Črne nikdar ni dovolj

​Ko mi je dragocena avstrijska črna prst polzela med prsti, sem se spomnil na Magno, ker mi je tako blizu, da bi jo lahko s pogledom zagrabil z našega mlaja, ki ga letos žal niso postavili. Sto hektarjev najboljše, črne zemlje na vodovarstvenem območju je šlo za tovarno za 200 delavcev. Lastnikom zemljišč so dali miloščino, deset evrov za kvadratni meter obdelovalne zemlje, ki je globoka približno štiri metre. Vrtičkarji za eno vrečo (40 litrov) te "iste" zemlje plačamo osem evrov (kubik zemlje, 1000 litrov, nas torej stane 200 evrov). Kmet iz Magnine zgodbe pa je za potencialne štiri kubike zemlje dobil 10 evrov!

​Zemlja je vredna več, kot so pripravljeni priznati (in zanjo odšteti) industrijski giganti. V vsaki taki zgodbi bi se morali že na začetku vprašati, od česa bo človeštvo preživelo, če sploh bo - po mojem ne od lakiranja nohtov in avtomobilov, ampak od rodovitne zemlje. Zato je vsakega metra škoda. In zato sem toliko bolj ponosen na svoji novi visoki gredi. Saj to je kapljica v morje industrijsko pridelane hrane, ampak sleherni ocean je sestavljen iz drobnih kapljic.

Aljoša Stojič Gomila prav pride.

Naj bo dobra letina, moji dragi vrtičkarji. Če ne drugega, se imamo na vrtu lahko tudi sami s sabo fajn, samooskrba in koronavirus dol ali gor.

Če kaj, potem skoraj zagotovo zvončnic ne gojite za hrano. Če pa jih, ste med zelo redkimi, ki vedo, da je ta rod ne le v okras, ampak tudi za izbran kulinarični užitek. S temi rastlinami lahko hkrati lepšamo vrt in dopolnimo nekatere jedi, kaj več bi si še lahko zaželeli od sicer klasične okrasne rastline?

Po vrtovih najpogosteje opažamo le nekaj vrst zvončnic. Take so na primer Portenschlagova, Campanula portenschlagiana, breskovolistna, C. persicifolia, Poscharskyjeva, C. poscharskyana, trebušasta, C. cochleariifolia, klobčasta, C. glomerata … Nekaj vrst je zimzelenih ali delno zimzelenih, spet drugim jeseni nadzemni del odmre. Za večino so značilni bolj ali manj zvončasto oblikovani cvetovi, najpogostejša barva cvetov pa je vijolična. Pri skoraj vsaki vrsti poznamo tudi številne sorte v beli, rožnati, temno vijolični, tu pa tam celo kremno rumeni barvi. Poznamo tudi enoletne in dvoletne vrste, pri nas pa gojimo največ vrst, ki jih prištevamo med zelnate trajnice.

Matic Sever/Pixabay Najboljše pri tem vidiku rabe zvončnic je, da jih kot užitne rastline lahko mirno gojimo v okrasnih gredicah.

Lahke za gojenje

Predvsem alpske vrste potrebujejo zelo odcedna tla, saj so občutljive za mokroto okoli koreninskega sistema, predvsem koreninskega vratu. So pa odporne proti pomanjkanju hranil in tako lahko uspevajo tudi na bolj revnih, včasih precej kamnitih rastiščih.

Matic Sever/Pixabay Trebušasta zvončnica je primerna za skalnjake.

Druge vrste, ki so navadno tudi višje rasti, sadimo v dobra vrtna tla, kjer nikoli ne zastaja voda. Zadovoljne so s povprečno prisotnostjo hranil v tleh. Tako za vrste iz gora kot za preostale pa velja, da imajo rade sonce. Kljub temu mnoge dobro prenašajo zasenčenost del dneva, breskovolistna zvončnica, denimo, v naravi raste tudi v svetli senci na kakšnem gozdnem obronku.

Matic Sever/Pixabay Breskovolistna zvončnica, Camapanula presicifolia, je naša samonikla vrsta.

Bolezni in škodljivci so redki, zato večjih težav pri gojenju ni pričakovati. Verjetno še največ škode lahko povzročijo polži v začetni fazi rasti spomladi.

Kam na krožnik

Pri prav vseh zvončnicah (pri tem mislim le na prave zvončnice, torej tiste z znanstvenim imenom Campanula) so užitni listi, korenine in cvetovi, ki jih lahko uporabljamo sveže v solatah ali kuhane.

Matic Sever/Pixabay Nekatere rastejo tudi v špranjah suhozidov.

Cvetovi so lepa popestritev oziroma okras v solatah, imajo pa sladkast okus. Listi niso tako nežni kot cvetovi, pogosto tudi precej poraščeni z dlačicami, zato sveže v solatah dodatno zabelimo z oljem oziroma kakšnim od gostih solatnih prelivov.

Za kuhanje uporabljamo predvsem liste in stebla. Pokuhamo jih le na hitro in uporabimo kot prilogo k drugim jedem. Lahko predstavljajo tudi sestavino juh in enolončnic.

Korenine so uporabne predvsem pri višjih vrstah, saj imajo nižje vrste ne le zelo tanke korenine, ampak te tudi pogosto tičijo v špranjah zidov in med kamenjem, torej se do njih težje dokopljemo. Uporabimo torej večje, malce zadebeljene korenine. Te so blagega sladkega okusa s posebno zemeljsko noto. Najpogosteje jih zaužijemo kuhane v juhah; surove, zelo na tanko narezane korenine uporabimo v solatah.