Ko se potomci osamosvojijo, lahko hiša kar naenkrat postane prevelika za zakonca. Naj življenje nadaljujeta v veliki, potratni hiši, v prevelikih sobanah in ob visokih mesečnih stroških? Ali je bolj smiselno, da hišo prodata in kupita manjšo, po možnosti brez arhitektonskih ovir? Je takih odločitev vse več? Odgovore smo poiskali pri ponudnikih montažnih hiš.

Miha Završnik iz podjetja Lumar pojasnjuje, da v zadnjem obdobju opažajo, da se vse več zrelih parov, staršev odraslih otrok, odloča za spremembo načina bivanja. V današnji družbi in času, ko se starostna meja podaljšuje, v fondu obstoječih stanovanjskih hiš pa so te v večini energetsko in funkcionalno potratne, se povsem smiselno oblikuje ciljna skupina ljudi, ki si na jesen življenja želi živeti varčno in kar se da kakovostno. Enako ugotavlja Luka Videmšek iz podjetja JUBHome in pravi, da je povpraševanja po manjših hišah čedalje več. Nič drugače ni v podjetju Marles. Peter Podplatnik iz omenjenega podjetja razlaga, da jih je vsako leto vse več - parov v pokoju ali tik pred njim.

Shutterstock Pri večini naročil manjših hiš gre za pare, za katere je značilen aktiven in zdrav življenjski slog. Zavedajo se staranja, a hkrati cenijo stik z naravo in znajo uživati življenje.

Manjše, a ne majhne

Na vprašanje, kako velike so hiše, ki jih izberejo starejši kupci, Završnik odvrne, da tako kot je dandanes izrazit individualizem, je bil v preteklosti le redkokdaj. Tudi z vidika kvadrature ni ene same rešitve. "A če iščemo vzporednice v racionalnem snovanju hiše, ki paru v obdobju zrelih let nudi obvladljiv eksistenčni nivo, lahko govorimo o površinah v grobem okviru od okoli 80 do 100 kvadratnih metrov. S starostjo se zelo spreminjajo tudi potrebe, navade in prostor, ki ga človek še lahko obvladuje. A pri večini naročil manjših hiš gre za pare, pri katerih je zelo izrazit aktiven in zdrav življenjski slog, ti se zavedajo staranja, a hkrati cenijo stik z naravo in znajo uživati življenje." Za njih so po besedah Završnika zanimive pritlične hiše manjših površin z razporeditvijo, ki ima ob udobnem spalnem prostoru še dodatno sobo. Te hiše po površini spadajo med manjše, a daleč od tega, da so majhne.

Marles Hiša, ki je grajena v visoko učinkovitem oziroma pasivnem sistemu, bistveno prispeva k zmanjšanju porabe energentov za ogrevanje in zmanjševanju stroškov.

S širšimi prehodi in prilagojeno opremo

Razporeditev prostorov je kompleksen preplet mnogoterih dejavnikov. Završnik glede tlorisa pravi, da je načeloma zelo odvisno, kje in kako hiša zavzema zemljišče, kjer lahko stoji. Torej ali gre za strnjeno sosesko, kjer je morda velik izziv naravno osončenje, ali gre na drugi strani za povsem prostostoječo hišo s poudarkom na lepem razgledu, na primer proti morju ali na dominanten gorski vrh. Vse to vpliva na osnovno strukturo hiše, ki je lahko vase zaprta (notranji atrij) ali izrazito odprta navzven. V vsakem primeru pa velja, da bo dobra razporeditev kakovostna, če bo v zasnovi dopuščala odprt preplet vseh dnevnih bivalnih aktivnosti in v diskretni in nemoteči navezavi na bolj zaprto servisno in spalno strukturo ne bo izgubljala odvečnih površin. Po njegovem naj ima hiša za starejše odprte prostore z udobnimi prehodi in čim manj neizkoriščenih prostorov, kot so dolgi hodniki. Poleg tega naj ima bivalni prostor ustrezno velike zastekljene površine v smeri najboljše osončenosti.

Lumar Če iščemo vzporednice v racionalnem snovanju hiše, ki paru v obdobju zrelih let nudi obvladljiv eksistenčni nivo, lahko govorimo o površinah v grobem okviru od okoli 80 do 100 kvadratnih metrov.

Večina je za pritlično atrijsko hišo

Kar 95 odstotkov starejših kupcev se odloča za pritlične atrijske hiše v obliki črke L, pa postreže z informacijo Peter Podplatnik in doda, da izberejo predvsem dvokapnice, redkeje enokapnice, skoraj nikoli pa se ne odločijo za ravno streho. V zvezi z velikostjo pa pravi, da si izberejo najpogosteje od 80 do 100 kvadratnih metrov veliko hišo. Luka Videmšek vsem starejšim, ki se še odločajo za nakup, svetuje pritlične hiše z vhodom, teraso in dvoriščem v istem nivoju. Idealna parcela za tak objekt je torej ravna. Poleg tega naj ima širše prehode in opremo, prilagojeno gibalno oviranim osebam. Posebno pozornost naj posvetijo pravilni zasnovi sanitarij. Ob tem Podplatnik svetuje, naj si namesto kopalne kadi izberejo breznivojsko prho in straniščno školjko, ki je višja za šest centimetrov.

Terasa ali vrt

Hiša s pripadajočim zemljiščem tvori enoto in lahko starejšemu paru zagotavlja nujno potreben sprostitveni prostor za posedanje ali kotiček za vrtnarjenje. Završnik pravi, da je velikost zemljišča v precejšnji meri odvisna od širšega konteksta okolice. V splošnem ni pravila in je pri določitvi, kako velika naj bo okolica, zelo pomemben premislek, kaj posameznik pričakuje in želi. Nekdo si zase želi ustrezno velik prostor za vrt z visokimi gredami, spet drugega zanima zgolj lepo urejen atrij z veliko teraso za prijetna druženja s prijatelji. Načeloma pa velja, da so ustrezne parcele lahko velike vsaj toliko, kot so najmanjše predvidene s prostorskim aktom.

Dostopnejša cena

Če se starejši par odloči za nakup manjše hiše, ga zanima, koliko bo zanjo odštel. A kot razloži Peter Podplatnik, je končna cena odvisna od arhitekture in končnih materialov, ki se vgradijo v objekt, in je zato lahko zelo različna. Cena je odvisna tudi od sistema gradnje in energetske učinkovitosti, saj je objekt lahko nizkoenergijski, visoko učinkovit nizkoenergijski ali pa pasivni. Če se stranka odloči tudi za izvedbo sončne elektrarne, pa lahko govorimo celo o skoraj ničenergijski hiši. Vsekakor je končna cena objekta z manjšo stanovanjsko površino ugodnejša in cenovno dostopnejša za naročnika. "Pri nas v imenu kupcev uredimo vso potrebno dokumentacijo, od idejne zasnove, dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacije za izvedbo del, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, zaradi česar starejšim ni treba hoditi na upravno enoto," sklene Podplatnik.

Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, z glivičnimi boleznimi ne bi smel imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat še zdaj uporabimo koprivne ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in koprive pa je možno tudi kupiti v trgovinah. Por je tudi vse letošnje poletje močno in ogrožal trips, resar. Še zdaj dela škodo, posledice so številne belkaste lise po listih. Takšne rastline tudi slabše prezimijo. Na srečo imamo proti temu škodljivcu v trgovinah uporaben ekološki pripravek na osnovi spinosada, ki je mešanica naravnih produktov, nastalih s fermentacijo bakterije Saccharoplyspora spinosa. Torej je povsem naraven pripravek. Na srečo v tem jesenskem času deluje dobro tako proti resarjem kakor tudi na porovo zavrtalko. Uporabite lahko tudi povsem naravno močilo, ki vsebuje olja citrusov, pomagalo bo proti temu škodljivcu. Kadar se lotite zatiranja tega škodljivca, dodajte vodi nekaj sladkorja, eno žlico na deset litrov vode bo zadoščalo. Vendar je treba sladkor najprej raztopiti v topli vodi, drugače bo pri tretiranju povzročal težave. Svetujem tudi dodatek pripravkov - izvlečkov alg ali aminokislin. Domači nadomestek je čaj iz cvetov ognjiča ali regrata.

Povzroči veliko škode

Porova zavrtalka je največji škodljivec jeseni. V začetku septembra se prične njen jesenski razmah. Zato natančno opazujte svoje posevke. Ko opazite na rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhu listov, običajno tam, kjer so obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je skrajni čas za ukrepanje.

Najbolj varno in enostavno je posevek pokriti. Najbolje je to narediti tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora, nato pa preko tega prekrijemo agrokopreno ali, še bolje, odslužene zavese. Muha je velika do štiri milimetre, torej luknje v zavesah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo v zemljo, saj muha hitro najde luknje tudi ob tleh. Drugi enostaven ukrep je ta, da rastline ogrnete z zemljo vse do zelenih listov. S tem dosežete dvoje, lažno steblo bo lepše obeljeno, s tem pa tudi bolj krhko in sočno. Jajčeca bo muha zalegla višje, kjer ne naredi večje škode. Mnogi že spravljate korenje, saj so vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudili k naknadni rasti - to pa pomeni trdo korenjevo sredico, s tem pa zmanjšanje njegove kvalitete. Svetujem, da vse listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene ostanke sladkega komarčka, janeža, peteršilja in zelene.

Miša Pušenjak Bela lisa nas opozori, da je porova zavrtalka na delu.

Mnogi imate v kotu vrta ogromne rastline luštreka. Posušite si dovolj listne mase za zimske juhe, ostanke pa lahko položite okoli pora. Samo to ne bo zadoščalo, skupaj z drugimi ukrepi, ki jih bom naštela v nadaljevanju, pa bo zagotovo pomagalo. Tisti, ki se jim pokrivanje zdi neuporabno in preveč zapleteno, lahko posevek varujete s čajem iz pelina ali pripravkom iz rabarbarinih listov. Posevek začnite zalivati teden dni po tistem, ko opazite prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Nato posevek vsak teden zalijte z enim izmed omenjenih pripravkov. Najbolje je uporabiti kombinirano metodo, ogrinjanje in ekološke pripravke za varstvo rastlin.

Pripravki za zmanjšanje števila samic

Od doma narejenih bosta pomagala pripravek iz listov rabarbare ali čaj iz listov pelina. Vendar je treba oba uporabljati tedensko od prvega mraza. Škropimo ali zalivamo vedno zvečer, ko je sonce že vsaj pol ure za obzorjem. Pripravek vedno nanašamo na zemljo okoli rastlin, saj želimo, da deluje tam. Na listih bo seveda tudi koristil, saj so tam še vedno resarji. Poskrbite, da bo del pripravka po listih zdrsnil v sredico listov, del pa na tla okoli rastline.

V trgovinah je na razpolago že prej omenjeni pripravek, izvleček posebne bakterije. Prav tako na tega škodljivca omejeno deluje izvleček, olje drevesa neem. Obema lahko dodamo močilo, olje citrusov, le da ga pri dodajanju pripravka iz drevesa neem ne damo več kakor 0,1 %, pri drugem, bakterijskem izločku pa lahko do 0,5 %.

Entomopatogene ogorčice

Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Zakonsko lahko v Sloveniji uporabljamo samo tiste vrste organizmov, ki jih tudi sicer najdemo v naravi. Tako mnogih koristnih, ki so v Evropi del standardnega varstva rastlin celo v klasičnem, konvencionalnem pridelovanju vrtnin, ne moremo uporabljati. Vsaj nekatere koristne ogorčice iz rodov Steinernema in Heterohabdidis so danes v ponudbi tudi pri nas.

Za por je najbolj koristen pripravek, ki vsebuje kombinacijo dveh različnih ogorčic, Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega ga lahko uporabljamo proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebno slednja dela veliko škodo že na setvenicah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce.

Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. V nasprotju s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo entomopatogene ogorčice vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, očem nevidne črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko izberemo, je treba površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo. Prav tako kakor ekološke insekticide ga uporabimo teden dni zatem, ko smo opazili prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Takrat tretiramo prvič. Ne pozabiti, da je treba suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po štirih tednih je tretiranje nujno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza. Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem ta hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne.

Miša Pušenjak Por lahko ogrnemo do zelenih listov.

Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljivo, na dolgi rok pa prav gotovo najbolj učinkovit način varstva pora. Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti po telefonu. Informacije najdete tudi na internetu, če vtipkate geslo entomopatogene ogorčice. Pripravek je treba pravočasno naročiti, saj pošiljanje vzame nekaj časa. Dolgo ga ne smete hraniti, nekaj časa pa je lahko v hladnem in temnem prostoru, ne pa v hladilniku.

Z insekticidi, seveda tudi z ogorčicami, je smiselno tretirati tudi drobnjak, stoletno čebulo in kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen), če so na plan pokukale okrasne čebule, tudi njih. Na njih se namreč škodljivec lahko razmnoži za naslednjo pomlad.

Por je zelo koristna vrtnina, ki je na vrtu lahko celo zimo, zato je škoda, da je veliko vrtičkarjev njegovo pridelovanje opustilo prav zaradi vse večjih težav s porovo zavrtalko. Omenjeni ukrepi ne bodo vzeli nič manj časa, kot ste ga vse poletje posvečali paradižniku. Verjemite mi, da je por za človekovo zdravje pozimi veliko bolj koristen.

Ste se letos najedli špinače? Če ste pozabili nanjo, ne skrbite, kajti še vedno jo lahko sejete. "Špinačo, ki jo sejete do sredine septembra, boste pobirali še v tekočem letu. Če jo želite uživati naslednjo pomlad, pa jo sejte v drugi polovici septembra in oktobra," svetujeta Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Tudi prezimne sorte solat se sejejo do konca septembra, včasih je uspešna še poznejša setev. "Veliko bolje prezimi posejana solata, zato jeseni ne presajajte sadik," svetujeta sogovornika. Imate že pripravljen prostor za motovilec? Seme motovilca v prvem letu po pobiranju slabo kali. Zato je bolje posejati lansko seme, letošnje pa prihranite za prihodnje leto. Semena sejte v centimeter globoke brazde. Razdalja med brazdami naj bo od 15 do 20 centimetrov. "Če motovilec sejete v začetku septembra, ga boste pobirali letos, medtem ko setev konec septembra in oktobra zagotavlja spomladanski pridelek," razlagata strokovnjaka Zelenega sveta.

Do sredine septembra lahko sejete tudi redkvico, ki jo boste uživali že konec oktobra. V septembru lahko sejete in sadite tudi blitvo. Na prazno gredo posejte facelijo za zeleno gnojenje. Od sredine septembra do konca oktobra lahko sejete tudi ozimna žita, ki jih marca, ko so tla primerna za obdelavo, vdelate v tla, še svetuje Špehar.

Septembra je ugoden čas za presajanje rabarbare. Ko rastlini porumenijo listi, jo presadimo v dobro obdelana in dobro pognojena tla, saj bo na istem mestu rasla vrsto let. Ker rabarbarini listi zrastejo zelo veliki, naj bo njeno rastišče nekoliko stran od drugih gred.

Zeliščni vrt

V zeliščnem vrtu je septembra še polno pridelka: če ste pred časom porezali poprovo meto in citronsko meliso, boste imeli zdaj znova sveže liste, ki jih lahko uporabite kot užitno dekoracijo ali za sušenje. Septembra sproti, torej ko dozorijo, pobirajte semena janeža in komarčka. V začetku meseca lahko sejete peteršilj in žličnik.

Stržen sončnice za vrtno gnojilo

Med rastlinami, ki zdaj zorijo na poljih in vrtovih, so med bolj opaznimi sončnice. Te se med seboj razlikujejo po barvi cvetnih listov, obliki cvetov, višini. Cvetijo od julija do oktobra, za rast potrebujejo zelo sončno rastišče in dobro pognojena tla. Sončnična semena (uporabna so tako tista od jedilnih kot okrasnih vrst sončnic) vsebujejo vitamin B, niacin, železo, fosfor, kalij, nenasičene maščobe in beljakovine. V kuhinji so poleg semen uporabni tudi cvetni popki, ki jih skuhamo v sopari in postrežemo kot artičoke, cvetni lističi pa so uporabni kot užitna dekoracija za jedi.

Zanimiv del rastline je cvetni stržen, ki velja za eno najlažjih snovi, kar jih poznamo. Kitajci so iz njega izdelovali zelo fine niti in vrvice, Nizozemci pa so stržene uporabljali za izsuševanje tal. Pepel iz stebla in stržena je bogat s kalijem in je zato uporaben kot gnojilo.

Jasna Marin Trate pred zimo nikakor ne gnojite z dušikovimi gnojili, saj bi ta pospešila rast. Namesto tega uporabite jesensko gnojilo za trato, ki ima višjo vsebnost fosforja in kalija, s katerim boste poskrbeli, da bodo korenine pognale globlje in bodo postale močnejše.

Obiranje plodov v sadnem vrtu in skladiščenje

V primerjavi z lani je letos vidno slabša letina jabolk in hrušk, poudarja Primož Brezovec. Septembrske sorte so večinoma namenjene takojšnji porabi, krajšemu skladiščenju ali predelavi. Vse sorte jabolk na posameznem drevesu ne dozorevajo hkrati, zato jih obirajte postopoma. Jabolka nabirajte tako, da primete za sadež, rahlo zavrtite, in če je zrel, se pecelj prelomi. Jabolka, ki jih želite shraniti za dalj časa, naj bodo, ko jih oberete, sočna, čvrsta in ne preveč zrela. Kdaj so ustrezno zrela za nabiranje, je odvisno od lege in sorte, dobro je tudi povprašati lokalne sadjarje, okvirni čas zorenja posamezne sorte je naveden tudi v sadjarski literaturi. "Za skladiščenje je ključno, da jih oberete nekoliko prej, preden nastopi prava zrelost. Ne obirajte prezgodaj, saj premalo zreli plodovi v skladišču naknadno ne bodo dozoreli, težava lahko nastane, če lupina ni dovolj zrela, saj v takem primeru pokožica ne ščiti plodov pred izhlapevanjem.

Shutterstock Jabolka nabirajte tako, da primete za sadež, rahlo zavrtite, in če je zrel, se pecelj prelomi.

Prezgodaj obrani plodovi nimajo pravega razmerja med kislinami in sladkorji, zato so brez prave arome. A tudi prezreli plodovi niso primerni za skladiščenje, ker postanejo kašasti in lupina mastna. Plodove, ki so prezreli, poškodovani, lahko predelate v najrazličnejše domače proizvode," razlaga Primož Brezovec. Sadje skladiščite ločeno od zelenjave - zlasti krompirja -, in drugega sadja, denimo banan, ker te izločajo zorilni plin etilen. Kleti naj bodo hladne in dovolj vlažne. V kletnih skladiščih ne sme zmrzovati. "Septembra zorijo tudi pozne sorte sliv, asimina, leska in jagodičje, kot so jesenske maline, aronija, robide, rumeni dren, in pozne ameriške borovnice. Jagodičje obirajte v jutranjih urah. Tako boste nekoliko podaljšali obstojnost plodov v hladilniku. Če želite plodove jagodičja zamrzniti, jih najprej razporedite na pladenj, da se plodovi ne bodo stikali, in jih denite v zamrzovalnik. Zamrznjene plodove nato stresite v zamrzovalno posodo in shranite v zamrzovalnik," svetuje Brezovec.

Jerebika za zdravje

V teh dneh zorijo plodovi jerebike, drevesa, za katero je že slovenska botaničarka Jelena de Belder dejala, da bi moralo rasti pri vsaki hiši. Ne nazadnje ima to drevo številne pozitivne lastnosti. Plodovi so bogati z vitaminom C, ki ščiti pred prehladom, poleg tega vsebujejo sorbinsko kislino, ki se uporablja kot naravni konzervans za živila in za razkuževanje vode. Sveži plodovi niso najprimernejši za uživanje, saj lahko povzročijo prebavne motnje, zato pa so izjemno primerni za kuhanje: v kombinaciji z drugim sadjem lahko iz plodov jerebike pripravite marmelade, džeme, želeje, vitaminske pripravke, alkoholne pijače, v ljudskem zdravilstvu se plodovi uporabljajo za pripravo odvajalnega čaja, sok iz plodov jerebike pa je primeren za grgranje in odpravljanje hripavosti. Drevo jerebike zraste do višine približno 15 metrov, vendar ga lahko z vsakoletnim rezanjem nekoliko ukrotite v rasti. Zato je primerno tudi za mejice, kjer v jesenskih in zimskih dneh ponuja hrano pticam.

Shutterstock Jerebika dobro uspeva v humoznih, rahlih tleh. Ker ima močan koreninski sistem, so jo včasih sadili na pobočja, da bi ustavili odnašanje in spiranje zemlje. Njeni plodovi so v kombinaciji z drugim sadjem primerni za marmelade in želeje.

Okrasni vrt

Konec poletja in v začetku jeseni lahko na grede sadite čebulice narcis, hijacint, tulipanov, krokusov, anemon in zvončkov. Sadilna jama naj bo dva- do trikrat globlja od višine čebulice. Zlasti tulipani so prava poslastica za voluharje, zato bo najbolje, da jih sadite v grede, ki so znotraj obložene z zaščitno kovinsko mrežico. Spomladanske čebulnice lahko sadite pod listnata drevesa; ta bodo spomladi še lep čas prepuščala svetlobo in obenem poskrbela za delno senco, ki ustreza večini čebulnic.

Balkonske rože še dognojujte in zalivajte, saj bodo mnoge še mesec ali več zelo lepe in bujno cvetoče. Posodovk pa septembra ne gnojite več, ker je treba ustaviti njihovo razraščanje in jih postopoma pripraviti na selitve v prezimni prostor - to se navadno izvede oktobra. V začetku meseca je še čas za setev nekaterih trpežnih trajnic, kot so ameriški slamnik, rudbekija, bilnica ... Prav tako obrežite vrtnice plezalke. Proti koncu meseca lahko na vrt že sadite zimzelene rastline. Da bi se grmički zagotovo prijeli, bo pred nakupom treba preveriti, ali so rastline zdrave in ali imajo dovolj močan koreninski sistem.

Dalijam in drugim neprezimnim okrasnim rastlinam sproti odstranjujte odcvetele cvetove.

Shutterstock Rastline za zeleno gnojenje so koristne, ker tla obogatijo z organsko maso, izboljšajo strukturo zemlje, nekatere, kot denimo facelija, pa hkrati preganjajo talne škodljivce. Čez zimo bodo skrbele za zaščito tal, spomladi pa jih lahko podkopljete.

Setev trate

Ta mesec je primeren čas za obnovo zelenice. Na starih tratah se lahko pojavi polst, ki je sestavljena iz plasti odmrlih rastlinskih delov. Taka polst onemogoča prodiranje vode v tla in tako se pod njo lahko razvijajo bolezni in razrašča plevel. Odstranjujte jo jeseni z nožastimi grabljami, lahko pa tudi s tršimi pahljačastimi grabljami. Plevel, ki se prav tako rad razrašča na trati, odstranjujte ročno z izrezovanjem ali kemično. Najmanj plevela se pojavlja na tratah iz zvitkov, položenih na ustrezno pripravljeno podlago.

Če se lotevate sejanja trate, bo sredi septembra posejana do zime ravno prav velika, da bo zlahka prestala hladne mesece. Vendar je treba izbrati ustrezno mešanico za posamezno rastišče, pri čemer nam bodo najlaže svetovali v specializiranih vrtnih centrih. Posejano površino je najbolje prekriti s koprenasto pokrivalko, ki prepreči semenom plevelov, da bi z vetrom pristala na vaši trati. Ko trava vzklije in zraste približno dva centimetra, kopreno odstranite. Trato po setvi vsak dan temeljito zalijte, da se zemlja globoko prepoji z vodo, tako se bodo korenine globlje razrasle, s čimer bo trata postala trpežnejša.

Vprašanja v zvezi z nakupom, ceno in stroški ogrevanja posameznih energentov, pa tudi glede servisa ogrevalnih naprav, se vrstijo vsako leto, pogosto tudi prepozno, celo tik pred kurilno sezono. Načeloma velja, da je gorivo pametno kupiti po koncu kurilne sezone, ko je povpraševanje manjše in ponudba večja, a ta čas še ničesar niste zamudili. Tudi v teh dneh je ponudba dovolj pestra, cene ugodne, nikakor pa ne odlašajte predolgo z nakupom, da se ne zavleče v čas, ko bodo temperature padle in bo treba pričeti ogrevati stanovanje.

Shutterstock Cene lesne biomase se po navadi zvišajo v zimskih mesecih, po izkušnjah strokovnjakov za približno deset odstotkov.

Septembra peleti dražji

Najboljši čas za nakup energentov je pred kurilno sezono, pravi mag. Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont. Pojasni, da so cene vseh energentov takrat najnižje, dobavni roki pa kratki, zato predlaga, da kupci energent vsako leto znova naročijo čim prej. Če si energentov še niste priskrbeli, Zidar svetuje, da si predvsem lastniki kurilnih naprav na lesno biomaso ta energent zagotovijo čim prej. Kot razlog navede, da se cene lesnih energentov pred začetkom kurilne sezone, predvidoma v septembru, zvišajo zaradi povečanega povpraševanja. "Prav zaradi velikega povpraševanja po lesnih energentih v zadnjih sezonah cene rastejo in predvidoma še bodo, zato svetujemo, da si kot dober gospodar zagotovite energent še pred zimo. "Smiselno je razmisliti o nakupu sedaj, ko so dobavni roki še vedno sorazmerno kratki in so tudi vremenske razmere za spravilo energentov optimalne." Sogovornik še pojasni, da imajo zdaj v zalogi dovolj energentov, zato je dobava nemotena.

Shutterstock Peleti se v primerjavi z enakim obdobjem lani še niso podražili, tisti, ki jih bodo naročili septembra, pa lahko pričakujejo višje cene.

Cene peletov torej za zdaj ostajajo nespremenjene, pričakovati pa je, tako pravijo pri Bioles Horizontu in Petrolu, da se bodo v septembru zvišale. V Petrolu mag. Aleksander Salkič pojasni, da v praksi cena lesne biomase v zimskih mesecih naraste za približno deset odstotkov.

Cene vztrajajo

Cene goriv po podatkih mreže Ensvet vztrajajo na podobni ravni kot lani, ko je bilo treba za zemeljski plin in kurilno olje plačati najmanj dvakrat toliko kot za primerljivo zalogo drv ali lesnih sekancev. Povedano drugače, 50 evrov bo gospodinjstvo tudi letos unovčilo štirikrat bolje, če bo za ta denar namesto kurilnega olja kupilo bukova drva, saj bo iz njih dobilo skoraj štirikrat več energije. V primerjavi z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem bo energije iz drv triinpolkrat več. Daleč najdražji vir ogrevanja (ob propanu) pa je električna energija, te za 50 evrov dobimo skoraj šestkrat manj, kot če bi za ta denar kupili drva. Za ogrevanje kvadratnega metra stanovanja povprečen uporabnik sicer potroši od 150 do 200 kilovatnih ur energije na leto.

Daikin Klimatska naprava, ki pride zelo prav tudi za ogrevanje v prehodnem obdobju, zahteva redno vzdrževanje in servisiranje.

Pravilnost kurjenja in priprave lesa

Drva in sekanci ostajajo najcenejši način ogrevanja stanovanj tudi v novi kurilni sezoni. Lesna biomasa, ne glede na to, ali ogrevamo s peleti, poleni ali sekanci, je kot obnovljiv vir energije in kot sistem ogrevanja zelo gospodarna, zato ima velik potencial. Več kot polovico ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi, vendar so slabo izkoriščeni. Lesna biomasa je ekološko zelo sprejemljiva in kot energent poceni. Tudi cene so v primerjavi z drugimi kar stabilne in ugodne.

Shutterstock Za servis ogrevalne naprave bi morali poskrbeti že zdavnaj, po koncu zime.

Ali bomo za isto ceno dobili šestkrat več energije iz drv kot iz elektrike, pa ni odvisno le od kurilne vrednosti posameznega goriva, temveč tudi od pravilnosti kurjenja in priprave lesa. "Ugotovitve raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav tako poveča za najmanj 20 odstotkov, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 odstotkov. Slednje je zlasti pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trdna goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka," pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Pri nakupu bukovih drv je denimo zelo pomembna njihova vlažnost, zato Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont predlaga nakup svežih drv vsaj pol leta pred uporabo, v jesenskem času pa priporoča nakup suhih drv. Smotrno je namreč, da se eno leto sušijo na zraku, če ob nakupu niso suha.

Za servis poskrbite čim prej

Hkrati z nakupom energentov pravočasno poskrbimo za brezhibno delovanje ogrevalnih naprav. Večino teh je treba ustrezno vzdrževati in servisirati. "Servis kurilne naprave je najbolje izvesti takoj po ogrevalni sezoni, saj je pred začetkom nove običajno težko dobiti ustreznega serviserja," opozori energetski svetovalec Matjaž Malovrh. Zamudnikom svetuje, da servis naročijo čim prej. Hkrati pa opozori, da velja priporočilo, da ob nakupu nove naprave s pooblaščenim serviserjem sklenemo pogodbo o servisiranju, kot to narekuje proizvajalec kurilne naprave. Tako se izognemo čakanju, saj bo, tako Malovrh, serviser sam prišel v obdobju, za katero se bosta potrošnik in serviser dogovorila. Na vprašanje, kaj običajno pregleda pooblaščeni serviser, sogovorniki odgovori: "Veliko je odvisno od vrste kurilne naprave. Servisna dela obsegajo preverjanje senzorjev, ki nadzorujejo delovanje naprave, pregled in zamenjavo delov gorilnika, zamenjavo tesnil, za katere je proizvajalec določil rok trajanja, nastavitve in ne nazadnje meritve izpustov v okolje. Serviser z merilnimi instrumenti opravi meritve za nastavitev parametrov zgorevanja." Kaj pa klimatska naprava, ki nam v prehodnem obdobju služi za ogrevanje? Tudi zanjo velja, da če se ne servisira redno, se na izmenjevalcih nabira umazanija, kar poveča strošek električne energije, ker klimatska naprava ne deluje optimalno. Njena učinkovitost hlajenja/gretja bo namreč v tem primeru zmanjšana, pravijo v podjetju Gorenje. In nadaljujejo: "Serviser preveri vse spojne elemente klimatske naprave in tesnost hladilnega sistema. Poleg tega preveri električne elemente sistema in s posebnimi čistili očisti notranji izmenjevalec klimatske naprave. Zunanji izmenjevalci razen v redkih primerih ne potrebujejo dodatnega čiščenja zaradi narave svojega delovanja. Serviser bo med drugim preveril nivo plina in ga po potrebi dodal." Kako je z vzdrževanjem vse bolj priljubljenega infrardečega (IR) ogrevanja? Kot razloži Aleš Babič iz podjetja Ekosen, vzdrževanja, razen čiščenja, pri IR-panelih praktično ni, pričakovana obstojnost pa je do 50 let.

Epr/bwp Morda je še čas, da razmislite za menjavo starega in potratnega ogrevalnega sistema z varčnejšim, denimo s toplotno črpalko, ki je danes eden najbolj priljubljenih virov ogrevanja.

Zamenjajte potraten ogrevalni sistem

Ob koncu kurilne sezone je ravno pravšnji čas, da razmislimo o prihrankih pri ogrevanju v naslednji sezoni. Po navadi bomo to dosegli, če bomo dotrajano ali potratno kurilno napravo nadomestili z novo. In kakšne so možnosti? Ena od njih je postavitev kamina v prostor. Ta je po navadi dopolnilni ogrevalni vir, lahko pa tudi popolnoma nadomesti druge ogrevalne naprave, kar je pogosto odvisno od prostora. Jože Hertiš iz podjetja Seltron razloži, da kamin ali kaminsko peč vgrajujemo v osrednji, običajno dnevni prostor. Njuna vloga je mnogostranska. Sta element oblikovanja prostora in dodatni toplotni vir. S kaminom lahko tudi privarčujemo pri ogrevanju s klasičnimi fosilnimi gorivi in ustvarimo dodatno toplino bivalnih prostorov. Med najbolj priljubljenimi ogrevalnimi sistemi pa je gotovo toplotna črpalka. Suzana Guček iz podjetja Kronoterm pravi, da je konec poletja pravi čas, da zastarelo ogrevalno napravo nadomestimo z novejšo, s katero bomo prihranili pri stroških za ogrevanje. Gučkova še doda, da je toplotna črpalka dolgoročno najcenejši vir ogrevanja. "Toplotna črpalka pridobi od 50 do 80 odstotkov vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice, in to brezplačno, preostalo je električna energija.

Poleg tega s takim ogrevanjem odločilno zmanjšamo emisije CO2 (do 100 odstotkov manj emisij), kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci živeli v čistejšem okolju," sklene sogovornica iz Kronoterma.