Nikoli prestari za tatove: Upokojenci z dolgimi prsti

Elizabeta Planinšič, 22.9.2019
Profimedia

Prijazen upokojenec, 82-letni Samuel Sabatino, se je izkazal za zloglasnega tatu, ki ga je policija lovila že več let. Po zgodbi danes skoraj devetdesetletni tatici Doris Payne so posneli dokumentarni film.

Na prvi pogled je Američan Samuel Sabatino deloval kot čisto povprečen 82-letnik. Nihče ni niti posumil, da bi lahko preprosto oblečen gospod z velikimi očali in nonšalantnim značajem imel kar koli slabega za bregom. Vse dokler policisti v New Yorku niso spoznali, da je prav on zloglasni tat, ki so ga več let lovili. Newyorške oblasti ocenjujejo, da je zločinec v zadnjih letih ukradel dragocene ure in nakit, vredne več kot 360 tisoč dolarjev. Njegove žrtve so večinoma živele v večstanovanjskih stavbah v premožni soseske Upper East Side v Manhattnu, policisti pa so mu nadeli vzdevek počitniški bandit (Holiday Bandit), saj je večinoma vlamljal v odklenjena stanovanja, medtem ko so bili stanovalci na dopustu. Pogosto je kar vkorakal v preddverje stanovanjskih objektov in se pretvarjal, da je tam doma. Z drugimi stanovalci je prijetno kramljal na poti do dvigala, kadar je naletel na posebej sumničavega vratarja, pa se je sprenevedal in dejal, da je vstopil v napačno stavbo.

image
Policija je Samuela Sabatina prijela že leta 2001, ko mu je grozila zaporna kazen do 15 let, a je plačal varščino in pobegnil.

Običajen starejši gospod

Tako se je lahko prijazni upokojenec s Floride brez večjih težav vedno znova izmuznil varnostnikom. Na hodniku je nato iskal stanovanja, pred katerimi so se kopičili stari časopisi ali poštne pošiljke - znake, da stanovalcev že več dni ni bilo doma -, in preverjal, ali so kakšna vrata ostala nezaklenjena. "Videti je bil kot običajen starejši gospod. Vsekakor ni podoben tipičnemu lopovu s črno smučarsko masko," je dejal poročnik Kevin Blake, ki je primer vodil. Minulo soboto se je Sabatino iz Miamija odpravil v Manhattan, da bi se ponovno okoristil v času praznika, tokrat ameriškega praznika dela, ki se vsako leto praznuje na prvi septembrski ponedeljek, in ki ga številne družine izkoristijo za podaljšani konec tedna. A tokratni podvig se je na koncu izkazal za usodnega, saj je Sabatina vodil naravnost v roke policistov, ki so mu bili na sledi. Ob vstopu v stanovanjski blok se je zlagal, da je prišel obiskat bratranca Suareza, a ker je vratar vedel, da tam ne prebiva nihče s tem priimkom, je Sabatina prosil, da zapusti posest. Tam pa so ga pred vrati že čakali možje v modrem, ki so ga zasačili s prazno črno vrečko.

Po navedbah tožilcev je šlo za obsežno preiskavo, v kateri so uporabljali visokotehnološko opremo in pri kateri je sodelovalo več zveznih držav. Sabatinu zdaj grozi do 15 let zapora, če bo spoznan za krivega v vseh enajstih primerih vloma.

Poročniku Blakeu je ob njegovem prijetju krepko odleglo, je dejal v pogovoru za New York Times: "S srca se mi je odvalil ogromen kamen, saj so tatvine postale ponavljajoč se problem, s katerim smo se soočali vsako poletje v času spominskega dneva, dneva neodvisnosti in praznika dela." Kot dodaja Blake, so bili preiskovalci zaradi neuspeha pri lovljenju roparja že precej frustrirani. Kljub njegovi visoki starosti, pravi, je bilo tatu izredno težko uloviti.

"Takšen način življenja je vse, kar pozna," storilca opisuje Blake. "Je eden najbolj brezsramnih kriminalcev, s katerimi sem se srečal, saj ga niti malo ni skrbelo, da ga bomo ujeli. Kaj takšnega res ne bi pričakoval od nekoga, ki je star 82 let."

Zločinčeva hči Trina, ki v pogovoru za New York Times ni želela razkriti podrobnosti o njegovem življenju, je bila nad vestjo opazno pretresena in presenečena. Policija sicer sumi, da je bil Sabatino od leta 2014 vpleten v najmanj dvanajst vlomov, a je svojo kriminalno kariero začel že bistveno prej, v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Plačal varščino in pobegnil

Policisti so ga prvič aretirali že leta 2001, ko je lastnik stanovanja v svojem domu našel takrat 60-letnega Sabatina. Ta se je pretvarjal, da je iskal puščajočo plinsko cev, a mu žrtev ni verjela. Policisti so ga pregledali in odkrili, da si je žepe napolnil s kar 42 kosi nakita, s seboj je nosil tudi listek z naslovi stanovanjskih blokov. Tudi tedaj mu je grozilo do 15 let zapora, zato je plačal varščino in pobegnil. S pomočjo lažnih identitet je nato potoval iz ene zvezne države v drugo in se več kot desetletje uspešno izogibal roki pravice. Med poletnimi počitnicami in prazniki se je kljub temu redno odpravljal v New York in morebiti tudi v Kalifornijo, Pensilvanijo ter Arizono, kjer je še naprej kradel iz praznih stanovanj.

Samo letos je bil na delu trikrat. Najprej je v roku enega meseca vlomil k dvema paroma z East 79th Streeta, kjer si je prilastil za več kot 50 tisoč dolarjev oziroma 45 tisoč evrov nakita, julija pa je iz stanovanja na East 68th Streetu odnesel ure, vredne 35 tisoč evrov. Policija ga je naposled izsledila tako, da je iz Floride v New York sledila vozilu, ki je bilo registrirano na Jamesa Clementa, enega od Sabatinovih številnih psevdonimov.

Ob branju obtožnice je pomočnica okrožnega tožilca Rachel Polisner zaradi nevarnosti ponovnega pobega predlagala varščino v višini enega milijona dolarjev.

Diamantna Doris

Sabatinova zgodba sicer močno spominja na zloglasno mednarodno tatico, danes 89-letno Doris Payne, po zgodbi katere so posneli tudi film. Njena kariera tatice je stara skoraj sedemdeset let. Nazadnje je bila aretirana pred dvema letoma, ko je Walmart v Atlanti zapustila s 86 dolarjev vrednim blagom - šlo je za živila in elektroniko -, ki ga ni plačala. Starka je imela ob aretaciji na nogi še zmeraj nadzorno zapestnico, ki si jo je prislužila zaradi tatvine dve leti poprej. In že tedaj je zagotavljala, da ne bo nikoli več kradla. Leta 2015 so jo aretirali, ko je, prav tako v atlantskem Walmartu, ukradla 690 dolarjev vredne uhane znamke Christian Dior.

Zloglasna Doris Payne obžaluje edino to, da se je pustila prijeti

Glavna junakinja dokumentarnega filma Življenje in zločini Doris Payne je sicer to, da je opravila s tatvinami, prisegala že desetletja dolgo. Doris naj bi bila v več kot šest desetletjih v ZDA in Evropi zagrešila nešteto tatvin, o svojih tatvinskih podvigih je večkrat spregovorila tudi z novinarji. Paynova je hčerka nepismenega rudarja iz Slab Forka v Zahodni Virginiji. Ko ji je bilo 23 let, je iz neke pittsburške draguljarne odkorakala z diamantom, vrednim 22 tisoč dolarjev. Tedaj se je začela njena kriminalna kariera, v času katere je večkrat pristala za rešetkami. Enkrat je, kot je leta 2005 povedala za ameriško tiskovno agencijo Associated Press, v kaznilnici v Koloradu odslužila skoraj petletno zaporno kazen.

Z leti je razvila svojo zmagovalno strategijo: lepa obleka, torbica kakšnega znanega modnega oblikovalca in prepričljiva zgodba, s katero je vedno očarala uslužbence draguljarn. Ko se je pred njimi pojavila dobro situirana ženska z veliko denarja, so nekoliko omilili varnostne ukrepe in pred njo zložili več dragocenih kosov naenkrat. Paynova si je vsak kos večkrat na hitro ogledala, dokler uslužbenec ni imel več pregleda, ona pa je zlahka z enim od njih v roki odkorakala iz trgovine.

V vseh teh letih je po poročanju oblasti uporabila najmanj 22 lažnih identitet in je verjetno zagrešila veliko več tatvin, kot je oblastem znano oziroma so jo zaradi njih prijeli. Združenje za varnost draguljarjev je nanjo opozarjalo že v 70. letih preteklega stoletja. Paynova je med tatovi nakita dejansko nekaj posebnega. John J. Kennedy, predsednik prej omenjenega združenja, je dejal, da imajo kriminalci zelo redko tako dolgo kariero. "Običajno prej nehajo, ker imajo bodisi dovolj denarja in nočejo več tvegati ali umrejo."

Paynova pravi, da v svojem življenju ničesar ne obžaluje in da se je ves čas zelo zabavala. Ob zadnjih aretacijah so njeni odvetniki dosegli, da ženske niso spravili za zapahe, sklicujoč se na njeno starost in zdravstvene težave, zaradi katerih potrebuje zdravniško oskrbo. Zato je bila na prostosti, a je na zločinski poti še vztrajala. Julija letos je izšla knjiga z naslovom Diamantna Doris, ki jo je zločinka napisala skupaj z Zeldo Lockhart, v kateri je zapisano, da zdaj pa je res v pokoju. Razen če ... V knjigi med drugim pravi, da ne obžaluje ničesar, razen tega, da se je pustila prijeti.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku