Neučakani na vrtu ne bodo dočakali dobre letine

Miša Pušenjak, 24.3.2019

Čeprav je bilo nekaj dni že povsem pomladnih in je mnoge zvabilo na vrt, se zima še ni povsem poslovila, zato bodimo potrpežljivi.

V tem poznopomladanskem času je zelo pomembno, da okopljete, prerahljate zemljo okoli vseh vrtnin, ki so prezimile na vrtu. Prekopavanje najbolj koristi zimski solati, motovilcu in špinači. To seveda ne bo mogoče, če bo deževalo in bo zemlja mokra. A kakor hitro se blato ne bo več oprijemalo obutve, naj bo to prvi opravek na vrtu. Potem lahko solati dodate peletirana gnojila ali kompost. Šele potem del grede prekrijte z agrokopreno. Če pokrijete celo, potem vam bo vsa solata, ki je ne boste pojedli, zacvetela. S prekrivanjem namreč dosežemo teden dni zgodnejše dozorevanje. Torej bo najprej dozorela tista solata pod kopreno, čez teden dni pa še nepokrita.

Krompir je sorodnik paradižnika

Nato posadite jari česen in čebulček. Ne pozabite, da debel čebulček raje zacveti. Zato debelejšega kot 25 mm posadite posebej in gosteje (5 cm) in ga najprej pojejte kot mlado čebulo, drobnejšega pa posadite nekoliko bolj narazen (8-10 cm) in pustite dozoreti. Zatem posejte grah in bob. Ti stročnici najbolj uspevata, ko je še hladno, kasneje imata veliko težav. Potem pa se ukvarjajte samo s sadikami do sredine maja. Korenček in peteršilj naj še počakata.

Delo v rastlinjaku

V rastlinjaku je že veliko dela. To je eden izmed razlogov, zakaj je rastlinjak na vrtu tako dobrodošel. Ne zaradi zdravega paradižnika, ampak zato, ker je v njem vedno kaj dela in tudi zmeraj kaj pobrati. Zdaj sejemo že veliko vrtnin. Za kasnejše pridelovanje na prostem sejemo papriko, paradižnik, listnati peteršilj, zeleno, por, solato, nadzemno kolerabico, brokoli, cvetačo, zgodnje zelje, okro, andsko jagodo, priljubljena trajna in enoletna zelišča in številne cvetlice enoletnice.

Naj vas spomnim samo na astre in cinije. Veliko prej in lepše bodo cvetele, če boste vzgojili sadike. Vzamemo lončke premera 5 cm in v vsakega posejemo tri do pet semenk ali pa potem, po vzniku, preredčimo.

image
Miša Pušenjak Klasična suha roža slabo kali na prostem, lahko pa si vzgojite sadike.

Med vrtninami naj opozorim na listnato (stebelno) zeleno. Pri nas jo bolj slabo poznamo. Tudi sama sem menila, da je med njo in gomoljno le malo razlik, a ni tako. Stebelna ali listnata zelena naredi veliko večje liste, ki so krhki, stebla so sladkasta in nadvse primerna za uživanje. Lahko jih grizljamo kar tako, na vrtu, za žejo, ali pa doma ob televiziji poleg jogurta. Seveda so listi zelene odlična in skoraj nujno potrebna začimba v juhah in pravi dodatek različnim presnim sokovom. Ni kot gomoljna zelena, tudi njen okus ni niti približno tak. Je zdrava, saj vemo, da zelena čisti telo, odvaja vodo, poleti hladi in pomaga prenašati vročino. Lahko jo sadite izmenično s porom in bo jeseni tudi škode zaradi porove zavrtalke manj.

Tudi v rastlinjakih sta potrebna kolobar in čim večja pestrost vrtnin. Ni samo paradižnik kralj poletnega rastlinjaka. Še vedno sejemo za sadike vrtnine, ki bodo tudi kasneje rasle v rastlinjaku: paradižnik, papriko, jajčevec, solato, kumare, bučke, listnati peteršilj in blitvo.

Zdaj je tudi čas za setev zelišč: majaron, kamilice, koper, koriander. Še enkrat opozarjam, vsa omenjena zelišča so svetlokalilke. To pomeni, da jih po setvi ne prekrivamo z zemljo.

Suhe rože

Med cvetlicami enoletnicami poleg aster in cinij toplo priporočam suhe rože. Ne le, da imamo potem pisane zimske šopke, odlične so tudi v vazah poleti, saj jih vročina in sonce ne uničita. Tako so skoraj nepogrešljive tudi v vazah na grobovih v poletni vročini. Poleg klasične suhe rože (Helichrysum bracteatum) imate na policah trgovin seme krilate suhe rože, static in gomprene. Krilata suha roža mi je zelo ljuba, ker so njeni mali beli suhi cvetovi zelo uporabna dekoracija na zimskih venčkih, v šopkih in še kje. Gomprena je lepa tudi kot nizka okrasna cvetlica, njeni lepi cvetovi so del zimskih šopkov.

Seveda lahko v rastlinjaku tudi že sejemo v zemljo na stalno mesto. Rukola, špinača, motovilec, mesečna redkvica, solata (po možnosti presadimo kar sadike), grah in bob. Veliko vrtnin že lahko sejemo in potešimo svojo željo po brkljanju po zemlji. Prav tako lahko posejemo prvi peteršilj in celo zgodnji korenček. Vendar je treba imeti kvalitetno seme, najbolje domače. Če imate že vzgojene - mogoče se tudi že dajo kje kupiti, a ne verjamem -, bi lahko sadili tudi zgodnje kapusnice: cvetačo, brokoli, nadzemno kolerabico, zgodnje zelje … Prav tako je v rastlinjaku ob srednji poti zelo uporabno imeti nekaj sadik jagod. Mednje pa posadite sadike drobnjaka in/ali ognjiča.

Zgodnji krompir

Zdaj pričnemo nakaljevati gomolje krompirja. Krompir nakaljujemo v neogrevanem, a svetlem prostoru. Zaželene temperature so med 10 in 15 °C in nič več. Biti mora svetlo. Tako dobimo debele, krepke in rodne kalčke. Če je pretoplo, dobimo tanke in krhke poganjke, ki jih je težko saditi. Če ni svetlobe, so poganjki beli, dolgi in lomljivi.

Mnogi se sprašujejo, ali lahko gomolje krompirja prerežejo. Lahko. Veliko bolj rodni so namreč kalčki na velikih gomoljih kot na majhnih. Zato je bolje večje gomolje prerezati kot saditi majhne. Prerežemo jih dan pred sajenjem, saj je dobro, da se rane nekoliko zasušijo. Zelo dobro je tudi nož po vsaki rezi razkužiti nad plamenom ali v močnejšem alkoholu (žganje).

Nekateri me sprašujete, ali lahko sadite krompir v rastlinjak. Odločitev je vaša. A vedeti morate, da je krompir sorodnik paradižnika. V rastlinjaku je tako zaradi želje po veliko paradižnika poleti težko vzpostaviti dovolj pester in širok kolobar. Če pa zdaj vanj sadimo krompir, si lahko povzročimo dodatne težave. Zelo pomembno je tudi, da ima zemlja ob sajenju nakaljenih gomoljev vsaj 8 °C. Zdaj jih v rastlinjaku zagotovo ima. Vedeti morate, da je v neogrevanih rastlinjakih, posebno manjših na vrtovih, proti jutru povsem enaka nizka temperatura kot na prostem. Krompir pomrzne že pri temperaturi malo nad ničlo. Če še nimate nakaljenih gomoljev, jih še ne sadite v rastlinjak. Nakaljene lahko posadite, a jih pokrijte z dvojno plastjo agrokoprene, saj smo šele na začetku marca in so nizke nočne temperature še zelo verjetne.

Kaj vse lahko posejete za sadike

Izbor je velik. Še vedno je mogoče posejati papriko in njena sorodnika, čili in feferone, a pohitite. Prav tako se že mudi s setvijo jajčevca. Paradižnik naj še vsaj teden dni počaka. Posejte pa prvo zelje, nadzemno kolerabico, cvetačo in brokoli; slednja bosta dobro uspela samo, dokler ni vroče, torej ju posejte čim prej ali celo v neogrevan rastlinjak posadite sadike. Potem svetujem, da počakate do konca julija in ju sejte šele takrat.

Ljubitelji pora (in čebule, drobnjaka in kitajskega drobnjaka) posejte te lukovke zdaj. Por in čebula naj bosta v lončkih premera do 3 cm, v vsakem pa največ dve semenki. Drobnjak in kitajski drobnjak sejemo v večje lončke, 5 cm (lahko celo več) premera, v vsakega nasujte nekaj semenk. Tako bo sadika v bistvu že lep šopek, ki ga boste posadili neposredno na vrt ali v rastlinjak.

Posejte prve sorte letne solate. Zdaj sejemo mehkolistne sorte, majska kraljica in atrakcija sta najbolj priljubljeni, pa tudi krhkolistne glavnate, ledo, braziljanko, bistro. Opazila sem, da bo letos na voljo tudi seme nove slovenske sorte mima. Ta rozetast, a krhkolisten tip solate daje velike rozete. Zakaj je ne bi preizkusili. Izmed tujih sort se odlično obnese canasta, predvsem je nimajo radi polži.

Proti polžem dobro delujejo zastirke, ovčja volna in gozdna praprot sta dosegljivi tudi zgodaj spomladi. Poleti pa pomagata bezgovo listje in cvetje. V trgovinah lahko poiščete posebno zastirko iz fermentiranega lubja. V takem vremenu, kot ga imamo, svetujem, da gredice, tudi prazne, takoj po dežju prekrijete z zastirkami. Glede na malo padavin se nam obeta suša. Zastirke bodo ohranile vlago v tleh dalj časa.

Vrtičkarji se boste ponovno urili v potrpežljivosti. Prehitevanje se le redko obrestuje. Če sejemo ali sadimo rastline takrat, ko je zanje najbolj ugodno, dobimo odporne odrasle vrtnine. Če pa jih prisiljujemo k rasti v zanje neugodnih razmerah, bo večje tveganje za okužbe z boleznimi.

Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku