Ne samo telo, počitek potrebujejo tudi vaši možgani!

Barbara Gavez Volčjak , 23.7.2020
Profimedia

S spancem in kakovostno prehrano se obnovijo mišice, možnost počitka pa moramo dati tudi možganom. “Vsak posameznik ima za delovanje na voljo le določeno količino energije, porabimo jo čez dan, teden ali mesec,” pravi profesorica dr. Eva Boštjančič s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Poleti si Slovenci tradicionalno nekoliko oddahnemo od dela in se odpravimo na dopust. Zakaj ga potrebujemo v običajnih življenjskih okoliščinah in zakaj še toliko bolj sedaj, ko so nas presenetile izredne razmere, smo se pogovarjali z dr. Evo Boštjančič, izredno profesorico na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. “Kot mobilnik vsako noč potrebuje polnjenje, naše telo potrebuje čas, da se regenerira. S spancem in kakovostno prehrano se obnovijo mišice, možnost počitka pa moramo dati tudi možganom,” razlaga sogovornica.

V času, kakršnega smo preživeli letos pomladi, so bili naši možgani ves čas na preži, stalno pripravljeni na boj ali beg, razlaga sogovornica. Ves čas smo spremljali informacije, se trudili biti učinkoviti. Želeli smo funkcionirati enako kot pred izrednimi razmerami, za to pa smo včasih porabili še več energije. “Sama imam občutek, da mi energija zaradi negativnih misli kar odteka, utrujena sem od razmišljanja, kaj bi bilo, če bi bilo; čeprav sedim na kavču ali hodim po gozdu, se ne počutim spočito,” povzame počutje mnogih dr. Boštjančičeva.

Organizem potrebuje počitek

Marsikdo v tem trenutku ni sposoben razmišljati o letošnjem dopustu, ker se boji za delovno mesto ali ker ob izgubi prihodka enostavno nima dovolj denarja za potovanje. Tudi delodajalci v večini kolektivov morda ne bodo tako tolerantni do odhoda zaposlenih na dopust, kot so bili prejšnja leta, dodaja sogovornica. A vendar je pomembno, da vsaj za nekaj časa pozabimo na vsakdanje skrbi, se odklopimo od tehnologije in organizmu privoščimo počitek. “Ker smo bili nekaj tednov omejeni na gibanje znotraj svoje občine, večji del časa v hiši ali stanovanju, je odklop že to, da spremenimo okolje, se odpravimo v gozd ali sosednjo vas in globoko dihamo svež zrak,” pravi dr. Eva Boštjančič. “Počitek je za koga lahko tudi fizična aktivnost, pohod v hribe, delo na vrtu, pomoč sosedu pri košnji trave in podobno. Počitek ni nujno povezan z luksuzom, vedno pa mora biti namenjen temu, da znova vzpostavimo stik sami s seboj, poslušamo svoj organizem in mu zagotovimo, kar potrebuje.” Po besedah sogovornice to pomeni, da so počitki lahko tudi krajši, trajajo le en teden ali samo čez konec tedna. “Kot smo včasih načrtovali počitnice, lahko zdaj načrtujemo poletje. Za nekaj vikendov vnaprej si zastavimo cilje, kaj bomo naredili ne glede na vreme. Lahko na primer počnemo stvari, ki jih do sedaj nismo počeli. Če smo bili stalno zaskrbljeni in priklopljeni na vire informacij, je lahko v sprostitev že ogled najlepših muzejev ali galerij v Sloveniji. Lahko si zadamo, da bomo obhodili vse griče v bližini, ki smo jih vedno le opazovali iz avta. V eksotične kraje lahko ‘potujemo’ tako, da beremo knjige o njih, za kar v času zaskrbljenosti nismo imeli koncentracije. Tudi s tem se vsaj za nekaj časa odklopimo od novic.” In še nekaj posebej poudari: “Nujno je, da vsak zase izbere, kar ga polni z energijo in mu pomaga, ne da počne to, kar delajo drugi.”

Ostanimo zbrani in aktivni

Ker nihče ne ve, v kaj se bodo trenutne negotove razmere razvile, sogovornica svetuje, naj se naučimo funkcionirati danes, ta teden, in ne razmišljati, kako bomo živeli čez nekaj mesecev. Tudi to namreč pripomore, da smo psihično stabilni in se počutimo manj utrujene. “Poskrbeti moramo za svojo fizično in psihično kondicijo in razmišljati ustvarjalno, ‘out of the box’, kot popularno rečemo,” meni dr. Boštjančičeva. Kot psihologinja pozna pojav hudega upada motivacije pri dolgotrajno brezposelnih, ki se zelo težko znova aktivirajo, so blizu depresije, kar je vidno na razgovorih za delo. “Nujno je, da ostanemo aktivni, celo proaktivni, si poiščemo neke zadolžitve, priložnosti na trgu dela. Morda lahko izkoristimo čas in celo preusmerimo kariero, se dodatno izobrazimo in razmislimo o spremembah na poklicni poti, ki dandanes niso nič neobičajnega,” svetuje sogovornica. V izredni situaciji, ki nas je vrgla iz ležernosti, tako imenovane cone udobja, se moramo v prvi vrsti zavedati, da imamo še vedno energijo in zdravje za delo, in poiskati pot naprej. “Za letos torej načrtujmo kratkoročno in se odpravimo na dopust kam blizu ter odkrivajmo še nepoznane kotičke naše lepe dežele.” Kdo ve, morda pa pri tem kdo najde celo poslovno priložnost.

Anketa

Na katerem področju najpogosteje ustvarjate z rokami?

Sudoku