Ne pozabimo na naše vrtne prijatelje

Miša Pušenjak, 2.1.2020
Miša Pušenjak

Odlična ptičja hrana so plodovi divje trte, ognjenega grma, češmina, okrasnih jabolk, panešpljice in brogovite. Vsi pa so tudi lepi in zelo uporabni v okrasne namene.

Ptički in njihovi grmički

Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Letos jim sicer ni hudega, pa vendar je treba tudi njim občasno dokazati, da bodo imele pri nas vedno hrano, ko jo bodo potrebovale. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo za njih užitne plodove. Naj naštejem pet grmičkov, ki so pozno jeseni in zgodaj pozimi pomembni za naše ptice.

Prvi je glog, ki ga uvrščamo tudi med zdravilne grme, seveda tistega divjega. Tudi na vrt lahko posadite kakšno rastlino, ki je celo lepša od tiste v naravi. Naravni glog pa je lahko sestavni del lepe, pisane žive meje na vrtovih, kjer je za to seveda dovolj prostora.

Naslednje, tudi zelo lepo drevo je jerebika. Zadnja leta so zelo moderne katalpe. So hitro rastoča drevesa, ki rastejo v naravno lepi dežnikasti obliki. Jerebika ima vse te lastnosti, le da nam jeseni rodi tudi užitne, dekorativne rdeče jagode, ki so pticam zelo kvalitetna hrana. Jerebike so pred nekaj leti, ko smo panično sekali sadovnjake zaradi ognjevke, nekako izgubile svoj čar. Zdaj, ko vidimo, da ni uničevanje tisto, kar lahko naredimo v boju s to resnično nevarno bakterijo, je čas, da jih spet vrnemo na naše vrtove.

Bezeg je za večino plevel. Napaka!

Bezeg je za večino Štajercev plevel, ki ga je nujno iztrebiti. Le malokdo se zaveda njegovih zdravilnih lastnosti: cvetovi dajejo osvežilno poletno pijačo, plodovi pa sok, tako poln z antioksidanti, da ga sploh ne smemo veliko spiti naenkrat. Namesto bezga raje sadimo goji jagode, pa aronijo in še veliko zelo eksotičnih, novih rastlin, ki k nam prihajajo iz tujine. Zakaj se vedno sramujemo tistega, kar raste okoli nas, v naši bližini, zanimivo pa je vse tuje, eksotično? Bezgovi listi in cvetovi so uporabni tudi na zelenjavnem vrtu, saj odganjajo polže, voluharje, lahko jih uporabljamo tudi v pripravkih proti boleznim. Plodovi, jagode pa so tudi odlična hrana pticam pevkam pozimi. Če vas moti divji bezeg, lahko posadite nove sorte s temnim listjem, ki jih spomladi dobite kot okrasne balkonske rastline. Gre prav tako za grmaste trajnice, njihove jagode pa so zelo zdrave in užitne.

Naslednji grm je pravi predstavnik prihajajočih praznikov - bodika ali ilex. Ne pozabite, večina teh okrasnih grmov je dvodomnih, kar pomeni, da moramo na vrtu posaditi dve rastlini, moško in žensko. Samo na ženski nas potem vsako jesen razveselijo rdeče jagode. Zanje vam bodo izredno hvaležni kosi, ki poleti pospravijo zelo veliko gosenic in škodljivih ličink, tudi strun na vrtu. Za tiste, ki imate radi kaj nenavadnega, še to: kupite lahko tudi grmičke z pisanim listjem.

Tudi trdoleska je v jeseni zelo lepa s svojimi pisanimi plodovi, ki jih ptice pozimi rade pospravijo. Trdoleska je rastlina v številnih oblikah, od pokrovnih grmov do okrasnih plezalk in tudi dreves; le zadnja imajo plodove, zato pazite, kaj boste kupili, če želite imeti tudi hrano za naše ptičke. Ptice, posebej taščice, imajo zelo rade tudi plodove bršljana; tudi tu je potrebnega nekaj znanja vrtnarja, da nam proda takega, ki cveti in tudi rodi.

Poleg omenjenih rastlin so odlična ptičja hrana tudi plodovi divje trte, ognjenega grma, češmina, okrasnih jabolk, panešpljice in brogovite. Vsi pa so tudi lepi in zelo uporabni v okrasne namene.

Upam, da ste zanje pustili tudi seme kakšno odcvetelo sončnico, polno semen. Tudi druge suhe enoletnice, ki so proti koncu jeseni naredile seme, so lahko primerna hrana za ptice. Naj povem, da ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne za kakšno maščobo - loj, mast po kolinah. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja.

Seme stročnic zamrznemo

Ob pospravljanju predalov poiščite seme fižola in ga dajte že zdaj v zamrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo tudi s semenom graha. Vsi poznate neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. To sta dva škodljivca, ki imata podobnem razvojni krog. V času pred cvetenjem parčki hroščkov veselo letajo in se parijo. Samice zaležejo jajčeca v plodnice stročnic, v semenu ostanejo ves čas skladiščenja. Ko seme pobiramo, jih seveda ne opazimo. Fižolar se običajno izleže že v skladišču, pregrize iz semena, ponovno pari in zaleže jajčeca v seme. Skupaj z njim ga posejemo na vrtu in zaključimo življenjski cikel. Ta krog lahko vsaj deloma prekinemo z zamrzovanjem semena. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno celo zimo.

image
Miša Pušenjak Preglejte seme fižola, če ga še niste.

Če si je kdo z dopusta prinesel eterično olje sivke, lahko poskuša hroščke uničiti tudi z njim. Seme zapre v nepredušno posodo, med seme pa položi odprto stekleničko z eteričnim oljem, tako pusti seme vsaj 14 dni.

Na biotehniški fakulteti so preizkusili tudi zatiranje hroščkov z diatomejsko zemljo, bilo je dokaj uspešno. Vendar je pri nas edini pripravek iz te zemlje registriran samo za zaščito semena žit, čeprav gre za zemljo in v njej ni dodanih kemičnih sredstev.

Anketa

Ali načrtujete, da boste v letošnji poletni sezoni obiskali Hrvaško?

Sudoku