Nasveti za sadjarje: Z rezjo do boljše sence ali več pridelka

Nasveti iz revije Gaia, 30.1.2020
Revija Gaia

Preden se odločimo za rez v domačem sadnem vrtu je pomembno vedeti, kaj bi radi z njo dosegli. Ali si želimo več sadja ali pa bi radi, da drevo ali pergola nudijo z rastlino senco sredi žgočega poletnega sonca.

Pergola ali navadni latnik

To je visoka kordonska gojitvena oblika, z višino debla med 1,5 do 1,8 m, iz katerega izrašča kordon, to je podaljšek debla, ki se ga na vrhu pergole veže pravokotno na sistem žic. Pergola zahteva močnejšo leseno ali železno konstrukcijo, ki nosi veliko maso trte, predvsem rodnega lesa in grozdja.

  • · Na vrhu konstrukcije se uredi od 3 do 5 vzporednih žic z od 30 do 40 cm ena od druge, ki nosijo horizontalno ali rahlo poševno listno steno, ki daje senco.
  • Na kordonu se pri zimski rezi pusti od 3 do 4 šparone, rozge z 8 zimskimi očesi, ki se jih veže vzporedno na žice izmenično. Rozge morajo biti na žicah razporejene in privezane enakomerno narazen, saj se le tako doseže dobro prekritost površine in boljšo senco.
  • Rozge morajo biti povsem olesenele, porjavele in debeline med 7 in 12 mm.
  • Ostali drobnejši, neoleseneli ali poškodovani les se odstrani v celoti, saj je na trti nepotreben in kvari videz pergole.

V primeru, da se med letom na kordonu ne razvijejo primerne rozge, se priporoča, da se pri zimski rezi pusti od 3 do 4 rozge, z do 4 očesi, saj se bo na tem mestu trta obnovila. Iz očes na privezanih rozgah se razvijejo rodne mladike, na katerih bodo grozdi, ki se pri pergoli namestijo pod listno steno.

Na deblu se pri klasični pergoli običajno ne pušča rodnega lesa ali mladik. V kolikor pa se želi tudi ta del dopolniti z zeleno vertikalno steno, je pomembno, da se spomladi iz debla izraščajoče mladike ne odstrani, ampak se pusti 1 do 2 mladiki, ki se jih spravi med ali obveže na žice ali samo ob deblo. Rozge iz teh mladik se ob zimski rezi samo prikrajša in veže na žico, da se med rastno dobo lahko uredi vertikalno listno steno.

Ali ste vedeli?
V izogib spomladanski pozebi priporočamo, da trto porežete kak teden pred brstenjem. Povsem enako režemo tudi kivi ali aktinidijo.

Pomen vrha na sadnem drevesu

Svetloba drevo spodbuja k rasti in obstoju. V senci slabše raste ali celo zakrni, propade, se ne razmnožuje. To je lepo vidno v gozdu ali tudi na travniku, kjer vse sili navzgor, proti svetlobi. V vrhu je rast bujnejša, bolj aktivna zaradi pretoka hranil po drevesu, kar sili hranila bolj v vrh, saj je tako drevo bolj konkurenčno v »borbi« za svetlobo. Z leti dobi drevo obliko obrnjenega stožca, ki je zelo podobna obliki dežnika. Lep primer so drevesa, v katera sadjar ne posega, jih ne oblikuje z vzgojno rezjo, zato pobegnejo navzgor. Zaradi tega krnijo v spodnjem delu, postajajo vse višja, tako je pridelek vse težje dostopen. Ker postaja drevo preširoko v vrhu, je tudi bolj občutljivo na vse vplive vremena – veter in sneg povzročita lomljenje drevesa. Torej sadjar s svojimi ukrepi in posegi na drevesu lahko rešuje in preprečuje škodo.

image
Revija Gaia Lepo oblikovana os, lažja rez in pravilno oblikovano drevo.

Dejavniki rasti

Rast in oblika vrha sta precej odvisna od rastnih pogojev. Vplivi zemlje, vode v tleh, kombinacija podlage in sorte, sadna vrsta, vzgojna oblika, gnojenje, višina in širina drevesa ter tudi pridelek, so vse dejavniki, ki določajo, kakšno bo drevo v vrhnjem delu. Velik sadjarski problem je "krotenje" vrha, saj je rast v vrhu drevesa pretirana, večinoma prebujna. Vedno poskušajmo spoznati rastne pogoje, ki jih naše drevo zahteva za nemoten razvoj. Šele ko podrobno spoznamo vse dejavnike, bomo uspešno obvladovali ne samo vrh, temveč tudi celotno drevo. Logična posledica bo umirjena rast in obilen pridelek.

Ukrepajmo z rezjo

Ko drevo v spomladanskem času obrezujemo, se zelo posvetimo vrhu. Če je tam zraslo zelo veliko poganjkov, šib, ki so daljše od 1 metra, "dvignimo" vrh. To naredimo tako, da najbolj navpične izmed vseh šib ne krajšano, vse ostale pa v celoti odstranimo. Šibo, ki je ostala, pustimo popolnoma pri miru, saj se bo le tako obrasla s stranskimi poganjki, ki bodo vodoravni. Naslednje leto to obraščeno šibo odrežemo vsaj 70 – 80 cm od njenega mesta izraščanja, kjer na tej višini izrašča vodoraven poganjek. Po taki rezi bo v naslednji sezoni prirast v vrhu manjši, bolj umirjen. Takrat bomo odstranili še odvečne šibe, drevo bo čudežno bolj rodilo in tudi rast bo bolj umirjena. Res je po tem ukrepu mnogokrat drevo previsoko, a je to edini pravi ukrep pri bujno rastočih drevesih. Potrebno je kupiti ali narediti dovolj visoko lestev in problem je rešen. Tudi v intenzivnih sadovnjakih za oskrbo vrhnjega dela rabimo lestev ali samohodno ploščad, ki nas dvigne višje. Ko tako umirimo vrh, se pričnemo ukvarjati še z ostalimi sadjarskimi ukrepi, ki pa so ob umirjenem drevesu lažje obvladljivi.

Rane pri rezi

Večje površine, ki nastanejo pri rezi, je potrebno zamazati z naravno zaščitno smolo Bio Plantella Arbosan, ki jo odlikuje dobra elastičnost tudi pri nizkih temperaturah. Nameščena gobica omogoča enostavno nanašanje, uporaba smole pa pripeva k hitrejšemu celjenju ran ter preprečuje razvoj bakterij in vdor bolezenskih klic v rastlino.

image
Revija Gaia Latnik rez.
image
Klub Gaia Klub Gaia
Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku