Najstarejši žirafji samec v Evropi praznuje, za rojstni dan prejel posebno masažo

seniorji.info, 24.6.2020
Daniel Zupanc

V dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn ta teden praznujejo. Dan po svetovnemu dnevu žiraf, 21. junija, je žirafji samec Kimbar dopolnil že 27 let. Zob več nima, zato se prehranjuje s namočenimi peleti in listjem.

Kimbar je pri 27 letih najstarejši zabeležen žirafji samec v Evropi. Žirafe namreč le redko živijo dlje kot 20 let. Skotil se je leta 1993 v nizozemskem živalskem vrtu Emmen in leta 1995 prišel v dunajski živalski vrt. Pred gradnjo novega parka za žirafe so ga decembra 2014 preselili v posebno bivališče na ozemlju vojašnice Maria Theresien, kjer še danes prebiva s samicama Carlo in Rito. Ker več zob več nima, dobiva posebno hrano. "Dajemo mu nastrgano zelenjavo, v vodi zmehčane pelete, še zmeraj pa ima zelo rad listje," je ob njegovem praznovanjeu povedala skrbnica v živalskem vrtu Irene Greter. Za rojstni dan so ga razveselili z masažo z velikimi krtačami.

Populacija žiraf v zadnjih letih upada, zato se vrstijo pozivi, da se žirafo uvrsti na uradni seznam ogroženih vrst.

Pozivi, da se žirafe uvrsti med ogrožene živalske vrste

Žirafe v divjini domujejo v afriških savanah južno od Sahare. Živijo v manjših skupinah in se prehranjujejo z listjem, travo in mladimi poganjki, ki jih spretno osmukajo z zelo gibljivim jezikom. Žifarin jezik je s 45 centimetri eden najdaljših v živalskem kraljestvu. Rogove, pokrite s kožo in čopom dlak na konici, imajo tako samice kot tudi samci.

image
Daniel Zupanc Populacija žiraf v zadnjih letih upada, zato se vrstijo pozivi, da se žirafo uvrsti na uradni seznam ogroženih vrst.

Po podatkih CNN je Mednarodna zveza za ohranjanje narave leta 2016 označila žirafe kot ranljive in ugotovila, da se je njihova populacija v zadnjih treh desetletjih zmanjšala za kar 40 odstotkov. Za to so krivi razvoj, kmetijstvo, komercialna trgovina, lov, krivolov in bolezni. Po podatkih National Geographic je ogrožena vrsta organizem, ki se sooča z visoko nevarnostjo izumrtja v naravi, kar je običajno posledica krčenja naravnega življenjskega prostora in izgube genetskih variacij. Zakon o zaščiti ogroženih živali iz leta 1973 varuje ogrožene vrste pred izumrtjem. Od začetka veljavnosti zakona je njegova stopnja uspešnosti kar 99-odstotna, kar pomeni, da 99 odstotkov organizmov, ki so bili označeni za ogroženo vrsto, ni izumrlo.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku