Najpogostejše zmote o gripi in ostalih virozah

seniorji.info, 23.11.2018
Profimedia

Ta čas so tudi zaradi nenadne ohladitve respiratornim boleznim najbolj izpostavljeni otroci in starejši. Kaj je dobro vedeti o teh obolenjih?

V eni sezoni se virusne okužbe dihalnih poti lahko ponovijo zaradi velike količine različnih virusov in več genotipov istih virusov, opozarjajo strokovnjaki. V Slovenskem zdravniškem društvu so pripravili razlage zmot o respiratornih okužbah, ki jih je dobro čim prej ozavestiti.

image
Profimedia
Zmota 1: V zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze ne povzročajo nič hujšega.

To ne drži, pojasnjujejo v Slovenskem zdravniškem društvu. Virusi influence res lahko predstavljajo tveganje za različne druge bolezni in zaplete, vendar to ne velja le za njih. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo respiratorni sinicijski virusi (RSV), so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Zato moramo okužbe z vsemi respiratornimi virusi obravnavati resno in skrbno.

Zmota 2: Če se okužim z RSV, gre za navaden prehlad in ga lahko prebolim ‘na nogah’, brez bolniške odsotnosti, otroci pa lahko normalno hodijo v šolo.

Strokovnjaki to absolutno odsvetujejo, ker tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. RSV namreč lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju, na primer na pisalni mizi, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku.

Zmota 3: Zunaj je nizka temperatura in da se otrok ne prehladi, bomo prosti čas raje preživljali v igralnici v nakupovalnem centru ali pri prijateljih, sorodnikih.

Ne drži, da nizke temperature kot take povzročajo prehlad in bolezni, pojasnjujejo v Slovenskem zdravniškem društu. Celo nasprotno, gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. Povečano tveganje pa predstavlja ravno zahajanje v nakupovalne centre in na množične prireditve – RSV je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in z rokovanjem pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju (s kapljicami), zato strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje otrok v takih prostorih.

Pri starejših ima taka okužba lahko resne posledice

Respiratorni virusi torej niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo, pojasnjuje prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Poudarja, da v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, denimo ravno RSV, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo.

Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah, med katerimi so tudi starejši, pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni, še opozarjajo v Sekciji za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Pri težjem poteku okužb z RSV je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku