Naj bi zdravnik šel na pogreb svojega pacienta?

Reuters, 11.10.2019
Profimedia

Raziskava je pokazala, da se zaposleni v bolnišnici neradi udeležujejo pogrebov pacientov, in to iz različnih vzrokov.

Raziskava je pokazala, da se zaposleni v bolnišnicah, vključno z zdravniki, zelo redko udeležujejo pogrebov svojih umrlih pacientov. Bolnišnice svojcem pogosto ponujajo možnost organizacije pogrebov, medtem ko jih zdravniki običajno po telefonu obvestijo o smrti njihovih bližnjih, se udeležijo družinskih sestankov in izrazijo svoje sožalje, so zapisali avtorji študije, objavljene v strokovni reviji Medicine. "Poslavljanje od pacientov po njihovi smrti in žalovanje za njimi lahko omejita objektivnost zdravnika. Prav ta velja za zelo pomembno, ko mora zdravnik storiti, kar je najbolje za pacienta," pravi Sofia Zambrano iz Univerzitetnega centra za paliativno oskrbo v Bernu, ki sicer ki ni sodelovala pri omenjeni raziskavi. "O teh aktivnostih se ne govori veliko, mnogi v njih vidijo znak šibkosti," pojasnjuje Zambranova.

Da bi ocenili, kako pogosto se zdravniki udeležujejo pogrebov svojih pacientov in kakšno korist imajo od tega oziroma s katerimi ovirami se srečujejo v tem primeru, so dr. Laurence Weinberg z Univerze v Melbournu in njegovi sodelavci analizirali 46 prispevkov, objavljenih med letoma 1990 in 2017. Šlo je za 16 uvodnikov, 12 pisem in 18 študij, opravljenih v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Izraelu in na Irskem. Prispevki so obravnavali aktivnosti zdravnikov ob smrti pacientov in dejavnike, ki so vplivali na njihovo odločitev, ali se bodo udeležili pacientovega pogreba ali ne.

Avtorji študije so ugotovili, da na verjetnost, ali se bo zdravnik udeležil pacientovega pogreba, vplivajo zdravnikova starost, spol, delovne izkušnje in vrsta medicinske specializacije. Ena od raziskav je pokazala, da zdravnice pediatrinje, zaposlene na oddelku za intenzivno nego otrok, velikokrat sodelujejo pri aktivnostih po smrti svojih pacientov. Zdravniki, ki delajo na oddelku za paliativno oskrbo, v primerjavi s svojimi kolegi onkologi ali radiologi pogosteje po telefonu pokličejo svojce umrlih pacientov, da jim izrečejo sožalje, ali jim napišejo sožalno pismo.

Udeležba zdravstvenih delavcev na pogrebih je precej različna. Pogrebov pacientov se denimo udeležuje le 22 odstotkov zdravnikov z oddelkov za intenzivno nego ter kar 67 odstotkov psihiatrov in zdravnikov z oddelkov za paliativno oskrbo.

Mlajši zdravniki so bolj skeptični glede udeležbe na pogrebih. Tistim, ki hodijo na pogrebe umrlih pacientov, se zdi, da lahko na tak način izrazijo podporo družini, poglobijo profesionalni odnos s svojci, pokažejo spoštovanje do pacienta in njegove družine. Ob tem predelajo morebitne občutke krivde, je pa to zanje tudi priložnost za osebno rast.

Glavne ovire za udeležbo na pogrebih so pomanjkanje časa, zabrisane poklicne meje, občutek nelagodja ob smrti, globoka čustva in nasprotovanje kolegov. "O temah, kot je ta, se redko govori na glas, zato se zdravniki vedno znova sprašujejo, ali je prav, da gredo na pogreb, ali ne," meni Zambranova. "Zanima jih tudi, ali se lahko o tem s kom pogovorijo in ali so tudi njihovi šefi nekoč sodelovali pri teh aktivnostih."

Kako reagirajo svojci

Na raznih spletnih forumih je velikokrat mogoče prebrati vprašanja študentov medicine, mladih zdravnikov in medicinskih sester, ki jih zanima, ali je primerno, da se udeležijo pacientovega pogreba ali jočejo ob njegovi smrti. Odprte razprave bi zdravstvenim delavcem omogočile, da si postavijo lastna pravila o tem, kako bodo predelovali smrt svojih pacientov. V okviru novih raziskav bi morali preučiti, kateri zdravstveni delavci se udeležujejo pogrebov pacientov in kako pogosto, kje je udeležba na pogrebu del njihove službe oziroma kje obstajajo pravila, v skladu s katerimi se mora pogreba pacienta udeležiti vsaj en član zdravniškega osebja. Dobro bi bilo tudi raziskati, na kakšen način zdravniki govorijo o smrti pacientov in kako svojci doživljajo aktivnosti medicinskega osebja ob izgubi svojih najbližjih.

Udeležba na pogrebu ne sme biti obvezna

"Pomembno je, da družine niso razočarane, če se zdravnik ali drugi zdravstveni delavec, s katerim so v času zdravljenja svojca vzpostavili neki odnos, ne udeleži njegovega pogreba," meni Zambranova. "Udeležba na pogrebu nikoli ne bi smela biti obvezna. Odločitev o tem, ali se bodo udeležili pacientovega pogreba, bi morala biti prepuščena vsakemu posamezniku."

Dr. Shailesh Jain, psihiater iz Centra za zdravje pri Teksaški tehnični univerzi v Midlandu, pa poudarja, da se je iskanje uradne in neuradne podpore pri kolegih izkazalo za zelo koristno pri predelovanju pacientovega samomora. Isti princip bi lahko uporabili tudi pri drugih primerih smrti pacientov. "Če je le mogoče, se udeležite pacientovega pogreba," dr. Jain svetuje zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. "Svojcem se to pogosto zdi zelo dobrodošla gesta, hkrati pa olajša proces žalovanja." 

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku