Na vrtu počitek, k delu vabijo rastlinjaki

Jasna Marin, 4.1.2020
Shutterstock

Ob hladnih zimskih dneh je dela zunaj zelo malo, zato pa nas vabijo rastlinjaki, ki so polni življenja. Tudi lončnicam v stanovanju se lahko posvetimo bolj kot sicer.

Vsem, ki ste konec poletja na vrt pravočasno posejali zadnji posevek, gredice darežljivo ponujajo kodrolistno zelje in brstični ohrovt, tudi rukolo. Če imate na vrtu por, ga še pred snegom s koreninami vred spravite v kletne zaboje, napolnjene z mivko.

Tudi motovilec, endivijo in radič lahko v teh dneh pobiramo z vrta. V lončke lahko sejemo azijsko zelenjavo - ko bodo listi veliki okrog osem centimetrov, jih lahko že režemo in sproti uživamo v solati ali blanširano. Semenom azijske zelenjave lahko primešamo semena rdeče pese in zelene solate. Tudi rukolo in krešo lahko vso zimo sejemo v lončke, zabojčke ali korita in jih postavimo na okensko polico v stanovanju ali v zaščiten prostor, denimo rastlinjak, liste pa režemo, ko zrastejo pet ali več centimetrov.

image
Shutterstock Občutljive rastline in tiste, ki bodo v posodah prezimile na prostem, v mrzli zimi potrebujejo zaščito. Okrog njih lahko zataknete kole in jih ovijete z juto ali vrtno kopreno, znotraj pa natlačite slamo.

Tunel - z mislijo na sneg

V zavetju rastlinjaka do januarja ali februarja brez težav prezimijo vse vrste radičev. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Kaj pa pod tunelom? "Ko na domačem vrtu postavljate tunele iz jeklenih lokov in agrokoprene, pomislite predvsem na to, da jih lahko prekrije veliko snega, ki bo zdrsnil ob lokih in se bo tam nekaj časa zadržal. Greda pod lokom je lahko dvignjena za nekaj centimetrov nad preostalimi tlemi v vrtu ter posuta s kompostom in prekrita z zastirko. Če je zastirka previsoka, se lahko v gredi naselijo miši ali tja prihajajo voluharji. Še zlasti se omenjeni škodljivci radi pritihotapijo pod tunel, kjer raste zimski radič," opozarja uni. dipl. inž. agronomije in permakuturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. "Zato se za takšen tip tunelov odločite predvsem tam, kjer boste gojili zelenjavo za sprotno pobiranje, denimo zimsko solato tipa rezivka, ki ima izoblikovano že rozeto ali glave. Če pa ste solato sadili v različnih intervalih, da bi si tako zagotovili sveže vrtnine, si lahko s celimi slamnatimi balami ogradite grede in čeznje poveznete loke ter pokrijete s kopreno, da bo greda še toplejša."

Pregled ozimnice

Shrambe in kleti ob toplejših dneh redno zračite, da preženete zatohlost. Obvezno vsak teden preglejte, ali so spravljeni plodovi še zdravi, nagnite ali poškodovane pa nemudoma izločite. Prav tako preverite, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila.

Črni koren prezimi v zemlji
Manj znan od drugih korenovk je črni koren (Scorzonera hispanica), ki za razliko od številnih drugih korenovk zlahka prezimi v zemlji. Čas za njegovo setev je v maju, takrat ga posejemo v rahla in odcedna tla, saj slabo prenaša stoječo vlago. V zemlji tvori dolge tanke korene, ki jih uporabljamo olupljene. Lahko jih uživamo sveže v solatah ali kuhane. Mlade in mehke liste dodajamo solatam. Pravo hranilno vrednost ima mlečni sok iz korena. Ko izkopavamo črni koren, uporabljamo vile, da korena ne bi pretrgali in da iz njega ne izteče sok. Črni koren je odlična hrana za sladkorne bolnike, ker vsebuje inulin.

Čiščenje v sadovnjaku

Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbite in odstranite, ker lahko v njem prezimijo povzročitelji bolezni. Prav tako potrgajte okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlažje opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Poleg tega drevesa pozimi počivajo, v njih se ne pretaka veliko sokov, zato je zdaj ustrezen čas za odstranjevanje zlomljenih vej, rane pa je treba skrbno zamazati s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresite z leseno lato ali dolgo palico, lahko tudi z ročajem metle, da pod težo snega veje ne bi popokale. Sneg otresajte od roba krošenj proti notranjosti. Za lom pod obtežitvijo so bolj občutljive veje, ki rastejo kvišku pod preveč ostrim kotom.

image
Shutterstock Če zapade težek in vlažen sneg, okrasna in sadna drevesa previdno otresite z leseno palico od roba krošenj proti notranjosti.

Občutljive rastline

Na vrtu je treba preveriti, kako je z rastlinami, ki so občutljive za zimo. Poglejte, ali je zaščita, ki ste jo pripravili iz listja, jute ali smrekovih vej, še na svojem mestu. Okrasne grmovnice, posajene v posode, bodo na zavetni legi zlahka vzdržale tudi več stopinj pod ničlo, vendar je kljub vsemu priporočljivo, da posode ovijete z juto in mehurčasto folijo, tako bodo korenine manj izpostavljene temperaturnim razlikam.

image
Fiskars Ko z dreves in grmov odpade še zadnje listje, najlažje opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Takrat jih porežemo in večje rane zamažemo s cepilno smolo.

Zaščita pred divjadjo in mrazom

Dokler zemlja ni zmrznjena, lahko presajate sadno in drugo drevje ter grmovnice. Ker mlado drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne, je rastline pametno zaščititi pred divjadjo. Najzanesljivejša je fizična preprečitev dostopa z ograjo. Zaradi visoke cene je gradnja ograje smiselna zgolj pri velikih sadjarskih nasadih, ki jih je z mrežo treba zaščititi tudi pred pticami. Posamezna sadna drevesa pa najpogosteje ščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo. Mlada drevesa lahko pred srnami in zajci zaščitite tudi tako, da jih ovijete z vrtnarsko kopreno, juto ali na gosto zabijete količke okrog debla, da bodo onemogočili dostop divjadi, drevesu pa pustili možnost za normalno rast in razvoj.

Ko je v prostoru suh zrak
Pozimi, ko ogrevamo domove, se relativna zračna vlažnost v prostorih močno zmanjša. Zrak je suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno - zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer. Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in ponovno zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, bi lahko povzročilo gnitje korenin.
Vlago, ki jo rastlinski listi potrebujejo zaradi suhega zraka pozimi, dovajajmo s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa dopoldan. Nekaterim lončnicam (fikusom, palmam) bo prijalo vsakodnevno pršenje, druge (tropske kakteje) bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo, nekaj pa je tudi takšnih, ki pršenja po listih ne prenesejo (vijolice, gloksinije, streptokarpi), a kljub vsemu potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.

Pregled posodovk

Posodovke, ki ste jih zagotovo že spravili v svetel in hladen prostor, vsakih 14 dni temeljito preglejte. Bolne in napadene rastline nemudoma izločite iz preostale zelene družbe in jih poškropite z ustreznim pripravkom. Prav tako sproti pobirajte odpadle liste. Zalivanje posodovk naj bo zelo skopo, enkrat do največ dvakrat mesečno, pred zalivanjem pa s prstom preverite, ali je zemlja v posodi še vlažna.

image
Needpix Na vrtu bosta do temperature minus tri stopinje Celzija vzdržala kitajsko zelje in kolerabica, do največ minus pet stopinj Celzija vzdržita brokoli in zelje.

Oskrba lončnic

Pozimi, ko ogrevamo prostore, se zrak hitro osuši, kar lahko povzroči suhost sluznice, draženje oči in suho kožo. Večina ljudi se pri normalni sobni temperaturi najbolje počuti, če znaša relativna zračna vlažnost od 30 do 60 odstotkov. Žal pa vrednost pozimi marsikje pade pod 30 odstotkov. Lončnice, zlasti tiste, ki veljajo za velike porabnice vode, lahko zvišajo stopnjo relativne zračne vlage v prostoru tudi za 15 odstotkov. Med najučinkovitejše "zelene vlažilce" spadajo razne vrste praproti, kot je denimo luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pa navadna sobna lipa (Sparmannia africana), papirjevec (Cyperus papyrus), bambusi in živkasta kosmuljka (Chlorophytum comosum). Rastline v stanovanju bodo pozimi potrebovale pogostejšo oskrbo: tiste, ki sedaj ne cvetijo, postavite v hladnejši prostor, s temperaturo med 12 in 18 stopinjami Celzija, in jih manj zalivajte, da bodo imele obdobje počitka. Cvetoče lončnice, kot so orhideje, božične zvezde, božični kaktus, ciklame, vijolice, pa naj vam služijo kot okras na vidnem mestu. Redno jih zalivajte, zlasti če so v ogrevanem prostoru, po potrebi jih rahlo dognojite in sproti odstranjujte odmrle cvetove. Znano je, da lončnice pripomorejo k temu, da je v stanovanju manj prahu, saj se ta nabira na njihovih listih, zato je te treba večkrat obrisati, vsaj enkrat mesečno z vlažno krpo iz bombaža ali mikrovlaken, da očistimo pore. Vijolice in druge rastline, ki imajo kosmate liste, pa odprašimo s čopičem.

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku