Na vrtu: Kaj sejemo januarja?

Miša Pušenjak, 18.1.2020
Miša Pušenjak

Januarja narava še počiva. Kmalu vas bodo pričeli srbeti prsti in tudi na vrtu (bolje rečeno, v toplih zaščitenih prostorih) boste imeli kaj delati.

Vsako leto na vrtu je drugačno, tudi v lanskem smo se kaj novega naučili. Predvsem pa smo spoznali, da klimatske spremembe niso samo puhlice v ustih politikov, ampak dejstvo. Prinašajo nam priložnosti, predvsem pa težave, če bomo vztrajali in se klimatskim spremembam ne bomo prilagajali. Kaj lahko naredimo? Najprej sprejmimo dejstvo, da v naravi in na vrtu železnih receptov ni, vedno znova se je treba spreminjati in prilagajati. Vsekakor pa spomladi ne hitimo, na svojo zemljo pazimo in jo čuvamo kot največji zaklad.

Namakanje je postalo stalnica, zato le razmislek o tem, kako ga najbolj olajšati. Za namakanje uporabljajte čim več deževnice, s pitno vodo je treba varčevati. Mnogi to že počnete, drugim pa polagam na srce, da pričnete vodo, ki običajno pade na hitro (plohe, nevihte), zbirati v sodih in jo uporabljati na vrtu. Tudi lani je bilo potrebno zalivanje, čeprav se ne smemo pritoževati, da je bilo sušno leto. Zalivanje (namakanje) je del varovanja okolja. Prav na vrtovih pogosto uporabljamo preveč gnojil. Mnogi sicer menijo, da z naravnimi gnojili ne škodijo naravi, pa ni tako. Preveč je vedno preveč. Če vrt redno namakamo, omogočimo rastlinam, da hranila porabijo. Brez vode so lačne. Neporabljena hranila se jeseni, pozimi in spomladi izperejo v podtalnico. Namakanje je torej prav tako del ekološkega varstva rastlin, saj samo pravilno prehranjene rastline zberejo dovolj moči za obrambo pred boleznimi in - ne boste verjeli - tudi pred škodljivci.

image
Miša Pušenjak Januarja že sejemo prve sadike.

Protitočne mreže prav tako niso več nekaj posebnega in čudnega. Poleg prekrivanja z agrokoprenami spomladi in jeseni so postali eden izmed ukrepov prilagajanja klimatskim spremembam še senčenje vrtnin, setev presajenih sadik, predvsem pa rastlinjaki. V vsako novo leto na vrtu stopimo z veseljem, optimizmom in ga na takšen način tudi zaključimo. V veselje naj vam bo vse, kar ste pridelali. Naj bo vaš kozarec na vrtu vedno napol poln, ne pa napol prazen. Vsako leto bo nekaj zelo dobro uspelo, druge vrtnine pa ne tako, kot ste si zamislili, a te naj vam bodo samo v poduk, kaj je treba drugo leto popraviti, ne pa vzrok za slabo voljo.

Januarja narava še počiva

Prvi mesec v letu je v naravi edini, ko narava zares počiva; če ne zmotimo njenega miru z novoletnim razbijanjem in pokanjem, seveda. Zato je v tem mesecu edino opravilo, povezano z vrtom, to, da zimske prizore (če so) opazujete in občudujete skozi okno. Čim manj hodite po zelenici, naj vas poklicni sadjarji in vinogradniki ne zvabijo v nasade obrezovat sadno drevje, na zelenjavnem vrtu samo pobirajte pridelek in pri tem čim manj hodite po gredicah. Potrpljenje je božja mast, so rekli včasih. Za delo na vrtu in v naravi to vsekakor velja, in to nekje do aprila.

Okrasni vrt

Ko mine čas praznovanja, prestavimo božične zvezde v nekoliko manj ogrevan prostor, vendar temperature ne smejo pasti pod deset stopinj Celzija. Odpadanje listov je njihov naravni pojav, zato naj nas ne skrbi preveč. Porežite jih vsaj za tretjino in jih negujte naprej. Do pomadi naj bodo na svetlem. Ne smejo se čisto izsušiti - zalivanje je torej potrebno.

Božične zvezde so znanilke zimskih praznikov, zdaj pa lahko skušate v vaše prostore prinesti nekaj pomadi. To naredite tako, da na vrtu poiščete posajene okrasne čebulnice: tulipane, krokuse, hijacinte, narcise ... Podnevi zemlja po večini ni zmrznjena, takrat jih izkopljite, skupaj z zemljo posadite v lončke, dodajte nekaj mahu za okras in jih postavite v še vedno hladen, a svetel prostor v stanovanju. Dokler ne opazite, da se popki že odpirajo, naj bodo na mrzlem, a na svetlobi. V toplem prostoru cvetovi ne bodo lepo obarvani.

Mnoge bodo zamikale siljene čebulnice v trgovinah in vrtnih centrih. Tudi te do takrat, ko se cvetovi že pričnejo odpirati, pustite na hladnem, a v svetlem prostoru. Mraz namreč obarva pomladanske cvetove v žive, močne barve. Drugače ostanejo cvetovi bledo obarvani. Tja, kjer vas bodo razveseljevale nekaj časa, jih prestavite šele, ko opazite odpiranje cvetov. Ne pozabite, hladnejši kot bo prostor, dalj časa bodo cvetele.

Če so oleandri postali preveliki, je januar najbolj primeren za rezanje, krajšanje in oblikovanje teh lepotic. Tega sicer ne počnemo redno, saj zaradi obrezovanja zacvetijo veliko bolj pozno ali sploh ne. Odstranite semenske zasnove, ostanke cvetov pa pustite na miru, saj na njih nastanejo novi popki.

image
Matic Sever Mahonije v suhi zimi redno zalivamo.

Na prostem rastline primerno počivajo, vendar lahko tudi pozimi, v mrazu, a sončnih dnevih, nekatere trpijo sušo. Če je zemlja zmrznjena in suha, je nujno, da vse zimzelene grmovnice, kot so rododendroni, lovorikovci, mahonije in vsi iglavci, predvsem pa ciprese, redno zalivamo. Redno zalivanje pomeni največ enkrat na teden, a vseeno vse do tedaj, dokler ni padavin. Prav zdaj imamo že 14 dni suho vreme, zemlja je po večini zamrznjena, zato ne bi bilo odveč zaliti vseh omenjenih rastlin. Zalijte jih posebno tisti, ki nekje v maju vsako leto opazite močnejše odpadanje iglic iglavcev ali črne, rjave konice zimzelenih listavcev. Zalivamo jih z mlačno vodo. Rjavenje listov in iglic od maja naprej je običajno posledica zimske suše, ki jo trpijo rastline, ko tega nismo niti opazili.

Živa božična drevesa na hladno

Mnogi imate živa božična drevesca. V zaprtem, toplem prostoru naj bodo čim krajši čas. Če se prebudijo iz zimskega počitka, potem bo njihovo presajanje na prosto (in to je smisel živih drevesc) neuspešno. Zato lonce z njimi obvezno prestavite na prosto. Če je prostor, v katerem so vam lepšala praznike, zelo topel, potem naj gredo za teden dni nekam na hladno, šele potem pa vendarle povsem na prosto. Vreme vsaj še nekaj časa ne bo dovoljevalo presajanja, a zunaj morajo biti.

Vlaga je najhujši sovražnik rastlin

Presadite jih takoj, ko bo zemlja odmrznjena. Jama za presajanje naj bo dvakrat širša od lonca. Tudi nekoliko globlja je lahko. Zelo dobro bi bilo uporabiti nekaj zemlje iz iglastega gozda ali kupljene zemlje za rododendrone in to zemljo pomešati z izkopano zemljo. Na tak način bodo imele korenine prvo leto ugodnejše pogoje, da se vrastejo in razrastejo na novem prostoru.

Kaj sejemo januarja

Januarja že lahko sejemo prve vrtnine, kot sta jajčevec ali zelena. Predvsem pa posejemo zelišča in začimbnice. Vsem, ki se vam spomladi mudi s setvijo peteršilja na prosto, svetujem, da posejete še listnate sorte peteršilja za sadike. Tako boste te sadike presadili dovolj zgodaj, z direktno setvijo pa počakate, da se zemlja dovolj ogreje. Pri setvi semena zelišč je treba biti pazljiv. Mnoga med njimi namreč kalijo na svetlem, kar pomeni, da jih po setvi samo rahlo pritisnemo ob zemljo in jih ne prekrivamo z njo. Prav tako lahko posejete grah in bob za sadike, ki jih boste v februarju že sadili na prosto.

image
Aljoša Stojič Jauarja že lahko sejemo jajčevec.

Prav zaradi nihanja temperature - v sončnem dnevu je lahko v rastlinjaku zelo vroče, ponoči pa se ohladi - je bolje, da seme posejemo in do vznika setve raje pustimo v hiši na toplem. Kakor hitro se na dan prikažejo mlade rastlinice, jih prenesite v ogrevane rastlinjake ali dajte na svetle okenske police.

V rastlinjaku lahko, če je vreme zunaj kolikor toliko ugodno, posejete grah, bob, rukolo, azijske listnate rastline, špinačo, motovilec, zimski tolščak in letne sorte solat (predlagam sorto bistra, braziljanka in mehkolistne sorte). Tudi nova, obujena slovenska sorta svetokriška je zanimiva za zgodnjo spomladansko pridelavo v rastlinjakih.

Zelo pomembno je, da rastlinjake vsak dan, ko so temperature nad ničlo, temeljito prezračite. To ne pomeni za pet minut odpreti vrata. Rastlinjak je treba odpreti vsaj za 20 minut. Vlaga je najhujši sovražnik rastlin.

Rastlinjak lahko ponoči ogrevate s svečami. Tisti pa, ki kurite na trdna goriva, lahko zvečer vanj prenesete žerjavico, morda z nekaj večjimi tlečimi koščki lesa. Žerjavico dajte v kakšno staro kovinsko posodo. Ko posije sonce, je za rastline tako dovolj toplo.

Anketa

Koliko ur dnevno posvetite gibanju?

Sudoku