(NA IZLETU) Miti iz Goriškega: Zakaj hudobe niso mogle priti v nebesa

Pravljične poti Slovenije (Sidarta), 11.1.2020
novagorica-turizem.com

Dvestoletni hrast v Panovcu je eno najstarejših in najmogočnejših dreves na Goriškem.

Hudobe so vprašale Boga, kdaj jih bo vzel v nebesa. Stvarnik se jim je izmikal in jim ni odgovoril. Ni minil dan in že so bili Vragi zopet pri njem z vprašanjem: "Kdaj nas vzameš zopet v nebesa?" Tudi tokrat jih je odpravil z nedoločnim odgovorom. Ko so ga s tem tretjič nadlegovali, je rekel: "Ko bo vse listje z dreves odpadlo, pa pridite zopet vprašat!"

Vragi so dan za dnem ogledovali drevje, kdaj bo izgubilo listje. Jeseni je listje počasi izgubljalo zeleno barvo in Vragi so že poskakovali od veselega pričakovanja: sedaj pa bo, vsak čas bo naše pričakovanje izpolnjeno. Ko je listje porumenelo in prešlo v lepo rdečo barvo, je res pričelo odpadati. Le s hrasta ni hotelo odpasti. Peklenščki so bili tako neučakani, da so zlezli na hrast in hoteli tiste liste spraskati z drevesa. Zaradi tega je še sedaj hrastovo listje jeseni tako razcefrano. Vendar pa se jim nakana ni posrečila, ker so imeli nerodne kremplje. Nekaj listja je še vedno ostalo na hrastu in Hudobe niso prišle v nebesa.

V gozdnih nebesih

Če hudobe niso uspele priti v nebesa, pa se bo morda nam ob obisku gozda na Goriškem zazdelo, da smo v "gozdnih nebesih". Malokje lahko na tako kratki razdalji srečamo toliko različnih drevesnih vrst. Vseh je blizu sto, gozdna učna pot pa nam jih predstavi 35. Na začetku stoji dvestoletni hrast. Je eno najstarejših in najmogočnejših dreves v Panovcu. Njegov obseg je meter in pol, višina 28 metrov, krošnja pa v širino meri 30 metrov. Če boste pozorno opazovali, boste videli, da s hrasta - pa ne samo s panovškega - listje zares nikoli popolnoma ne odpade, kar je botrovalo nastanku zgodbe o hudobah, ki želijo v nebesa.

S hrasta listje nikoli popolnoma ne odpade

Panovec se razteza na 380 hektarih južno od Nove Gorice in severno od ceste Rožna Dolina-Ajdovščina. V preteklosti je gozd, ki je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1001, zamenjal več lastnikov. Ti so njegove lepote skrbno čuvali zase, saj so ga obdali z živo mejo in globokim jarkom, pred vsiljivci pa so si omislili tudi paznike. Danes je gozd odprt za obiskovalce, od leta 1985 je zavarovan kot naravni spomenik.

Zanimivosti v bližini
- Grad in park Kromberk
- Židovsko pokopališče

Na drevesa ob poti nas bodo opozarjale pojasnjevalne table. Od domačih drevesnih vrst naj tu omenimo samo bodiko (Ilex aquifolium (L.), ki je pri nas zaradi svoje redkosti zakonsko zaščitena. V Panovcu pa je tako pogosta, da je postala njegov zaščitni znak, list z rdečimi plodovi je markacija gozdne učne poti.

Od tujih drevesnih vrst so v gozdu najbolj zanimivi močvirski taksodiji (Taxodium distichum (Rich)). Tem iglavcem, ki so doma v Severni Ameriki, ugajajo zamočvirjena tla. Slikoviti so predvsem zaradi značilnih zračnih korenin (pneumatofora), ki zrastejo iz tal, da lahko pridejo do kisika, potrebnega za dihanje.

Izhodišče izleta in opis poti

Panovec. Začetek gozdne učne poti je tik ob cesti Rožna Dolina-Ajdovščina, pri stavbi Zavoda za gozdove Slovenije (območna enota Tolmin, krajevna enota Nova Gorica). Začetek poti je označen s tablo ob cesti. Parkiramo na majhnem parkirišču pred zapornico. Poti po Panovcu je več, po njem se vijejo številne tekaške in sprehajalne poti. Gozdna učna pot je dobro označena s tablami in markacijami, ki ponazarjajo stilizirano bodiko.

image
Arhiv Večera Grad in park Kromberk

Lahko jo prehodimo v dveh različicah: daljši (težji) in krajši (lažji). Obe poti se ločita kmalu po vstopu v gozd. Če se odločimo za ogled krajše poti, pri rastišču bambusa zavijemo levo, sicer pa nadaljujemo po poti naravnost v gozd. Gozdna pot se rahlo vzpenja in je dobro uhojena. Obe poti sta krožni in nas pripeljeta na izhodišče.

Če želimo, se po vrnitvi z daljše različice poti sprehodimo še po krajši, saj ravno ob njej rastejo zanimivi močvirski taksodiji.

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku