Mineva 200 let od rojstva Florence Nightingale: "Je angel teh bolnišnic, brez pretiravanja"

Zvezdana Bercko, 4.4.2020
Wikipedia

Je znana, a vendarle ni znana. Tako je David Green, direktor njej posvečenega muzeja v Londonu, označil britansko humanistko in medicinsko sestro Florence Nightingale, začetnico zdravstvene nege, kot jo poznamo danes. Letos mineva 200 let od njenega rojstva.

Rodila se je 12. maja 1820 v Firencah, kjer so bili njeni starši na daljšem potovanju. Po tem mestu je dobila tudi ime. Že mlada se je odločila za tedaj neugleden poklic medicinske sestre, s čimer je razjezila svoje starše, še posebno mater, ki ji namenila prihodnost, tedaj običajno za dekleta iz višjega sloja - bogato poroko in skrb za družino. A Florence je poslušala klic, naj pomaga bolnim in ubogim.

V letu 1846 je obiskala Kaiserswerth v Nemčiji in tamkajšnjo bolnišnico, ki jo je ustanovil Theodor Fliedner in je bila najsodobnejša bolnišnica v tistem času. Predanost tamkajšnjega osebja je Florence Nightingale hkrati navdušila in očarala. To navdušenje jo je tudi pripravilo do tega, da je zavrnila ženitno ponudbo angleškega politika in pesnika, barona Richarda Moncktona Milnesa, saj je menila, da bi ji poroka preprečila opravljanje poklica medicinske sestre. Zaradi burne zveze z Milnesom je leta 1847 celo doživela živčni zlom. Na okrevanju v Rimu je istega leta spoznala uglednega britanskega politika Sidneyja Herberta in se z njim zapletla v ljubezensko razmerje, čeprav je bil poročen. Herbert je kasneje postal ključni zaveznik Florence pri njenem delu v krimski vojni, njuno prijateljstvo pa je trajalo do smrti.

Angela Boškin, slovenska Florence Nightingale
Enako kot je Florence Nightingale spremenila prepoznavnost medicinskih sester po svetu, je to naredila v Sloveniji Angela Boškin (1885-1977). Velja za prvo predhodnico današnje patronažne medicinske sestre in socialne delavke ter prvo pedagoško delavko na področju strokovnega zdravstvenega šolstva. Svoje zasebno in poklicno življenje je Angela Boškin posvetila delu v zdravstveno-socialni službi v času med prvo in drugo svetovno vojno, ko poklica skrbstvene sestre pri nas sploh še niso poznali.
Lea 1927 je bila soustanoviteljica prvega strokovnega poklicnega združenja medicinskih sester. Zavzemala se je za izboljšanje kakovosti in dolžine šolanja medicinskih sester, za ustanovitev strokovne knjižnice in za določitev delovne obleke, ki je poleg zaščitne funkcije predstavljala tudi razpoznavni znak medicinskih sester. Po njej se imenuje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju zdravstvene in babiške nege.

V letu 1851 je Florence Nightingale še enkrat zavrnila Milnesovo ženitno ponudbo in odšla na usposabljanje za medicinsko sestro v Kaiserswerth. Avgusta 1853 je sprejela mesto glavne nadzornice Inštituta za zdravljenje žensk v Londonu in to delo opravljala do oktobra 1854, ko je odšla na prizorišče krimske vojne. Tam je preživela najbolj odmevno obdobje v svojem življenju.

Dama s svetilko

Ko se je leta 1854 začela krimska vojna, Velika Britanija ni bila pripravljena na oskrbo tolikšnega števila bolnih in ranjenih vojakov. Pomanjkanje medicinske opreme, prenatrpanost bolnišnic in slabe sanitarne razmere so zahtevale številne žrtve. Zato je Sidney Herbert, v tistem času vojni minister, prosil Florence Nightingale za pomoč. V začetku novembra 1854 je s še 38 medicinskimi sestrami, vse so bile prostovoljke, prispela v vojaško bolnišnico v bližini Istanbula. Našla je obupne razmere.

Prostovoljke so takoj začele čistiti prostore in reorganizirati delo, vendar je smrtnost v tej bolnišnici še naprej naraščala. Največ žrtev so zahtevale bolezni, kot so tifus, kolera in druge. Zaradi bolezni in infekcij je umrlo desetkrat več vojakov kot zaradi strelnih ran. Nightingalova je predvidevala, da smrtnost narašča zaradi okuženega in starega sistema kanalizacije ter nezadostnega prezračevanja, zato je zahtevala ogled sanitarne inšpekcije, ki je marca 1855 bolnišnico res obiskala in odredila izpraznjenje in dezinfekcijo kanalizacijskega sistema in ureditev prezračevanja. Florence Nightingale pa je uvedla obvezno umivanje rok in druge higienske postopke. V samo pol leta je smrtnost s prejšnjih 40 odstotkov padla na samo dva odstotka.

Florence Nigtingale je vojakom nudila tudi psihično oporo in pomoč. Redno je kontrolirala njihovo stanje, tudi ponoči, ko si je svetila z oljenko. Zato so ji vojaki dali vzdevek Dama s svetilko.

V bolnišnice je uvedla obvezno umivanje rok in druge higienske postopke

"Je angel teh bolnišnic, brez pretiravanja. Ko njena vitka postava tiho drsi po hodnikih, se ob pogledu nanjo na obrazu vsakega reveža zrcali hvaležnost. Ko se vsi zdravniki ponoči umaknejo in ko tišina in tema zajameta bolne, jo lahko vidijo, kako z majhno svetilko v roki opravlja svoje samotne obhode," je takrat zapisal časnik Times.

Prvi priročnik za medicinske sestre

V času, ki ga je Florence Nightingale preživela v Turčiji, je v Veliko Britanijo redno pošiljala poročila o razmerah v zdravstvu in grozotah, ki jih preživljajo ranjenci v poljskih bolnišnicah. Njena poročila so razburila javnost in pripomogla k ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. Svoje ugotovitve je predstavila tudi kraljici Viktoriji in princu Albertu, po tem srečanju so ustanovil kraljevo komisijo za izboljšanje zdravstva v britanski vojski. Leta 1859 je sodelovala pri ustanovitvi vojaške medicinske šole. Istega leta je izdala priročnik za medicinske sestre.

Ta je postal osnovno gradivo v šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo leta 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas. Tam so leta 2010, ob stoletnici njene smrti, odprli muzej o njenem življenju in delu. V začetku marca so v njem pripravili razstavo, ki osvetljuje predvsem pozna leta življenja Florence Nightingale in njene dosežke v 50 letih po krimski vojni. Seveda pa je med 200 predstavljenimi eksponati na ogled tudi znamenita svetilka, s katero je med vojno ponoči preverjala stanje ranjenih vojakov.

Na razstavi je mogoče slišati tudi posnetek glasu Florence Nightingale iz časa, ko je bila stara okoli 70 let, in videti njeno fotografijo, posneto štiri leta pred smrtjo, ko je bila stara 86 let. V razstavo je vključen tudi družinski album, ki ga je začela ustvarjati njena teta Ann Elizabeth Nicholson. Album je nato prehajal od generacije do generacije. Odkrili so ga šele lani, v njem pa so med drugim risbe in akvareli, nekaj jih je ustvarila Florence Nightingale.

Muzej je trenutno sicer zaprt, a razstava bo na ogled še najmanj do marca prihodnje leto.

Med mitom in resničnostjo
- Florence Nightingale je bila vešča tudi statistike. Leta 1858 je bila kot prva ženska izvoljena v Kraljevo statistično društvo.

 -Bila je tudi pionirka infografike, pri svojih predstavitvah je učinkovito uporabljala grafične prikaze statističnih podatkov.

- Napisala je več kot 50 knjig in brošur, s katerimi je širila znanje. Nekatere je napisala v enostavni angleščini, da bi jih lahko razumeli tudi slabše pismeni.

- Mednarodni Rdeči križ vsaki dve leti podeli medaljo Florence Nightingale, najvišje priznanje za medicinske sestre.

- Rojstni datum Florence Nightingale, 12. maj, je od leta 1965 mednarodni dan medicinskih sester.
Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku