Migrena, kaj pa zdaj?

NR, 22.10.2019
Canstockphoto

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvršča migreno na šesto mesto najbolj onesposabljajočih bolezni. Čeprav je pogostejša, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana in diagnosticirana.

Kar 90 odstotkov ljudi, ki imajo migreno, navaja, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. Kljub temu se po podatkih manj kot polovica bolnikov o migreni in njenem zdravljenju posvetuje z zdravnikom.

"Zavedati se moramo, da migrena ni zgolj glavobol. Je kompleksna nevrološka motnja, ki z vsemi pridruženimi simptomi zelo vpliva na življenje bolnikov in njihove odnose s svojci, prijatelji in sodelavci. Zato je zelo pomembno, da so bolniki, predvsem tisti, ki imajo več migrenskih dni na mesec, ustrezno vodeni pri nevrologu," je na nedavni konferenci razložil asist. dr. Andrej Fabjan, specialist nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Migrena vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena na le eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo za svetlobo, zvoke in vonjave. Ob tem se pred napadom glavobola in po njem pojavljajo motnje razpoloženja (predvsem depresija), motnja koncentracije in utrujenost. Migrena je povezana s psihološko stisko, invalidnostjo, zmanjšano kakovostjo življenja in tudi finančnim bremenom. Ima močan in omejujoč učinek na posameznika ter njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Prizadene pretežno ženske

"Čeprav deluje kot nevidna bolezen, je migrena drugi vodilni nevrološki vzrok za leta, preživeta z invalidnostjo. Migreni se namenja premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana, čeprav v Evropski uniji po ocenah ustvari stroške v višini 111 milijard evrov letno. To je dedna možganska motnja z dvanajstodstotno globalno razširjenostjo, ki prizadene vse starostne skupine, vendar pretežno ženske," je razložila prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni.

Migrena je - kljub vse večjemu poznavanju - še vedno povezana tudi s stigmo, zato je ozaveščanje o njej izjemno pomembno. Bolniki povedo, da bližnji in sodelavci njihovo migreno pogosto razumejo kot le nekoliko močnejši glavobol in ne razumejo, zakaj kljub migreni ne morejo opraviti svojih nalog.

Evropska zveza za migreno in glavobole ter družba Novartis sta pred časom izvedli največjo globalno raziskavo med ljudmi, ki živijo z migreno (My migraine voice). V njej je sodelovalo več kot 11.000 ljudi, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec, iz 31 držav. Izsledki raziskave so med drugim pokazali, da migrena zniža delovno produktivnost za približno polovico. V zadnjem mesecu pred potekom raziskave je 60 odstotkov zaposlenih anketirancev zaradi migrene zamudilo skoraj cel delovni teden (4,6 dneva).

Dejstva o migreni
- Migrena ni zgolj glavobol. Je kompleksna nevrološka motnja, ki zelo zaznamuje življenje bolnikov in njihove odnose s svojci, prijatelji ter sodelavci.
- Največja globalna raziskava med ljudmi, ki živijo z migreno, je pokazala, da osebe s hudo migreno v povprečju izostanejo z dela 4,6 dneva na mesec.
- Migrena se pogosto pojavlja v najbolj produktivnih letih, med 35. in 45. letom starosti. Preprečevanje migrene je zato pomembno, saj pozitivno vpliva na kakovost službenega in tudi osebnega življenja ljudi s hudo migreno.

Bolj pogosta kot sladkorna bolezen

Kljub hudemu vplivu migrene na njihovo delo in življenje so anketiranci povedali, da čeprav večina delodajalcev (63 odstotkov) ve za njihovo migreno, jim je le 18 odstotkov ponudilo oporo. Ugotovitve raziskave so predstavili na lanskem, 60. znanstvenem srečanju Ameriškega združenja za glavobol (AHS) v San Franciscu.

Migrena se najpogosteje pojavi v času pubertete, največji vpliv pa ima v najbolj produktivnih letih, med 35. in 45. letom starosti. Preprečevanje migrene je zato pomembno, saj pozitivno vpliva na kakovost službenega in tudi osebnega življenja ljudi s hudo migreno. Podatki kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da pri osebah z migreno trpijo medsebojni odnosi ter da je pri osebah z migreno skoraj dvakrat bolj pogosta depresija.

Čeprav je migrena bolj pogosta, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana in diagnosticirana. Manj kot polovica bolnikov z migreno se o tem posvetuje z zdravnikom in manj kot polovica bolnikov je zadovoljna s trenutno terapijo. Večina bolnikov se odloči za samozdravljenje.

Zato strokovnjaki pozivajo osebe, ki imajo migreno, predvsem tiste s hudimi napadi migrene več dni v mesecu, naj obiščejo nevrologa in se posvetujejo o možnosti zdravljenja. Nove terapije namreč učinkovito zavirajo tako imenovani receptor CGRP, ki igra eno ključnih vlog pri razvoju simptomov migrene.

Če imate migreno, obiščite nevrologa

"Po letih raziskav in razvoja so znanstveniki razvili novo preventivno zdravljenje migrene, ki se z monoklonskimi protitelesi usmeri na receptor CGRP, peptid, ki igra vlogo v nastanku glavobola pri migreni. Novo zdravljenje migrene sta odobrili ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Čeprav v kliničnih preskušanjih zdravljenja niso bila opisana nobena večja tveganja z vidika varnosti, se zavedamo, da bomo njegovo varnost in učinkovitost lahko spremljali le v klinični praksi. Cilj nas zdravnikov je pomagati našim bolnikom, da izboljšajo kakovost življenja in zmanjšajo breme, ki ga povzroča migrena," je še povedala prof. dr. Patricia Pozo Rosich. 

Anketa

Ali se poleti držite posebne diete?

Sudoku