Masaža: Do ugodja s tisočletno tradicijo

Urška Kereži, 7.2.2019
Canstockphoto

Blagodejni učinki masaže so že dolgo znani. Za učinkovito regeneracijo športnikov je masaža celo nujna. In samomasažne tehnike niso nič manj učinkovite.

V profesionalnem športu uporabljajo samomasažne pripomočke že vsaj dvajset let. Takšno sproščanje mišične napetosti, ki se vse bolj uveljavlja v vsakdanjem življenju, zato ni kratkotrajni trend ali zadnja modna muha, temveč zakoreninjen element večine naprednih vadbenih programov.

image
Canstockphoto

Sproščanje, zmanjšanje bolečin, hitrejša regeneracija

Samomasažne tehnike so namreč poenostavljena oblika klasičnih. Spretne maserjeve roke nadomestimo s težo našega telesa in ustreznimi pripomočki. Mednje sodijo različne oblike masažnih valjev, terapevtskih masažnih žogic in masažne palice. Vendar zaradi odsotnosti poglobljenih raziskav in nesistematičnega pristopa ni natančnih navodil, kako vso poplavo razpoložljivih "pomočnikov" pravilno uporabljati. Še manj, kdaj je najbolje, da jih vključimo v vadbene enote in ciklus. Zato se raje naslanjamo na izkušnje strokovnih masažnih terapevtov, maserjev in primerov dobrih praks iz sveta športa.

Zlata pravila

Zmerna uporaba različnih tehnik pred vadbo in po njej ne more škoditi, a v daljšem časovnem obdobju nikoli ne masirajte samo enega dela telesa. Pred vadbo hitrosti ali eksplozivnosti se vendarle lahko zgodi, da to negativno vpliva na učinkovitost treninga in posledično celo poveča tveganje za poškodbe. Intenzivnejša uporaba samomasažnih tehnik je priporočena v obdobjih, ko želimo povečati gibljivost, po rehabilitaciji in v terapevtske namene. Ne masirajte mišičnih skupin, ki so šibke in boleče.

Prepričljivi dokazi
Študija univerze McMaster in Hamiltona v Ontariu, objavljena v reviji Science Translational Medicine, je dokazala učinkovitost samomasaže. Testiranci so se namreč po treningu redno deset minut sami masirali, a zgolj na enem kvadricepsu. Po mišični biopsiji obeh nog so rezultati čez čas pokazali, da se je na tem mestu zmanjšalo vnetje tkiva. To pomeni, da se je tudi proces zdravljenja po vadbi začel hitreje in omogočil poškodovanemu tkivu, da se je pričel regenerirati.

Z elektriko

Tudi elektrostimulatorji nadvse učinkovito sproščajo, regenerirajo in ohranjajo mišično maso. Že leta 1780 je italijanski zdravnik Luigi Galvani delal poskuse na žabjih krakih in raziskoval vpliv elektrike na krčenje mišic. Tako se danes številni znanstveniki z najrazličnejših področij še zmeraj ukvarjajo z delovanjem, obliko in funkcijo mišic. Zanimajo jih predvsem bolezni, spremembe, zdravljenje in seveda, kako izboljšati športne rezultate. Za to obstajajo različne metode, ki jih izvajajo, od masaž, terapij do razteznih in drugih vaj. V pomoč pa jim je tudi električna stimulacija mišic, ki jo uporabljajo za povečevanje moči posameznih mišičnih skupin, optimizacijo gibov, krepitev in oblikovanje telesa, ogrevanje, masažo in sprostitev. Seveda so zato naprave, ki jim pravimo električnimi stimulatorji mišic, zelo zanimive za terapevte, športnike in njihove trenerje.

Kdaj električni
Mišični stimulatorji seveda ne morejo nadomestiti treninga in ročne masaže, toda njihova uporaba je kljub temu smiselna. Predvsem pri poškodbah, za regeneracijo in sprostitev ter ob pomanjkanju časa za trening. So varni in enostavni, saj so proizvajalci v zadnjih letih naredili velik napredek. Za rehabilitacijo poškodb in drugih zdravstvenih težav se je vsekakor treba predhodno posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom.

Umetni dražljaj(i)

Mišico lahko - podobno, kot je to počel Galvani - stimuliramo z električnimi impulzi. Ti delujejo tako, da izzovejo naravno krčenje, kot ga dosegamo s fizično aktivnostjo. Na površino kože pritrdimo najmanj dve elektrodi, povezani na poseben aparat - mišični stimulator. Napetost na elektrodah se spreminja, in ker je mišično tkivo prevodno, steče med elektrodama električni tok.

Odziv membranskega potenciala je odvisen od električnega toka in trajanja napetosti - manjši ko je tok, daljši čas je potreben, da membranski potencial doseže prag stimulacije, in večji ko je tok, hitreje bo stimulacija dosežena. Če mišično vlakno stimuliramo s tokom, nižjim od praga stimulacije, se okrog katode pojavi lokalno področje draženja. Prenos dražljaja v obliki akcijskega potenciala pa povzroči krčenje mišičnega vlakna.

Anketa

Uživate mleko in mlečne izdelke?

Sudoku