Marjan Papež: Koalicijske obljube višajo pokojnine

Tanja Fajnik Milakovič, 5.10.2018
Igor Napast

Novi odmerni odstotek za starostno pokojnino naj bi - po koalicijski pogodbi - ženskam povečal pokojnino za okoli pet odstotkov, moškim pa celo za deset odstotkov v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo, pravi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Odmerni odstotek za pokojnino naj bi po novi koalicijski pogodbi znašal 63 odstotkov. Koliko višje bi bile torej pokojnine?

"V koalicijski pogodbi piše, da naj bi bil po novem odmerni odstotek za starostno pokojnino najmanj 63 odstotkov. Ženske bi imele tako za okoli pet odstotkov višje pokojnine, moški pa celo za deset odstotkov v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo. Sicer pa je treba poudariti, da sedanjih 63 odstotkov pomeni nekdanjih 86 odstotkov pokojnine zaradi drugačnega določanja valorizacijskih količnikov in posledično vrednotenja pokojninske dobe."

"Po novem bi imele tako kot moški tudi ženske 630 evrov".

Če pojasniva v številkah: koliko bi pokojnina nekoga, ki se mu pokojnina odmeri od 1000 evrov pokojninske osnove, znašala po starem in koliko po novem?

"Moški s takšno pokojninsko osnovo zdaj dobi okoli 572 evrov pokojnine, po novem bi dobil 630 evrov. Ženska zdaj dobi še 635 evrov, ker pa se ženskam odmerni odstotek postopoma znižuje, bo leta 2020 dobila 615 evrov, leta 2023 pa le še 602 evra. Po novem bi imele tako kot moški tudi ženske 630 evrov. Spremembe bi veljale le za tiste, ki se bodo šele upokojevali, kar bi bilo tudi finančno vzdržno."

Z izrednimi uskladitvami do praga revščine

Zakaj ne tudi za nazaj?

"Ljudje so se v preteklosti upokojevali po zelo različnih pogojih in z zelo različnimi odmernimi odstotki ter dolžino let za izračun pokojninske osnove (10, 18, sedaj 24 let), kar se odraža tudi pri višini pokojnine, ki je bila v preteklih obdobjih ugodnejša. Bistveno pa je, da so se lahko upokojevali pri nižji starosti."

Najnižja starostna pokojnina naj bi bila po novem nad pragom revščine?

"Zdaj znaša zagotovljena starostna pokojnina za 40 let 516 evrov, prag revščine je pri 613 evrih. Na nek način je poskrbljeno le za starostno in invalidsko pokojnino s 40 leti pokojninske dobe. Če bodo v bodoče usklajevanja pokojnin redna in bodo ob tem še izredne uskladitve pokojnin, dokler bo gospodarska rast, tako je namreč tudi predvideno v koalicijski pogodbi, bi samo z uskladitvami v štirih letih lahko prišli do starostnih in invalidskih pokojnin za 40 let na okrog 613 evrov. Postopnost je zelo pomembna. Takojšen dvig na tak znesek (brez upoštevanja uskladitev, kjer se seveda ne bi smelo izpustiti tudi tistih, ki imajo na primer samo 15, 20, 30, 35 let pokojninske dobe, seveda v odvisnosti od doseženih let) bi pomenil tak finančni zalogaj, preko 300 milijonov evrov letno, da pokojninski sistem ne bi bil več vzdržen. Če samo z usklajevanji to ne bi bilo mogoče doseči, pa bi lahko dvignili tudi najnižjo pokojninsko osnovo."

Takojšen dvig minimalnih pokojnin bi pomenil finančni zalogaj preko 300 milijonov evrov letno in pokojninski sistem ne bi bil več vzdržen.

Če bo gospodarska rast višja od treh odstotkov, bodo ob rednih uskladitvah pokojnin tudi izredne.

Vprašanje dviga prispevne stopnje za delodajalce za 0,8 odstotka letno je zelo občutljivo in odvisno od dogovora socialnih partnerjev.

Večina predvidenih sprememb bo torej postopna. Kaj pa se bo upokojencem poznalo takoj v žepu?

"Zagotovo redno usklajevanje pokojnin, ki ni odvisno od koalicijske pogodbe, ampak določeno v pokojninskem zakonu. Ob določeni gospodarski rasti so s koalicijsko pogodbo predvidene tudi izredne uskladitve pokojnin. Prihodnje leto bi lahko bila izredna uskladitev 1,5 odstotka in v tem primeru lahko rečemo, da bo pokojninska blagajna zaradi koalicijske pogodbe potrebovala leta 2019 dodatnih 70 do 75 milijonov evrov. Redna uskladitev, ki jo pričakujemo februarja, bi bila tudi brez koalicijske pogodbe. V prihodnjih letih, četudi bo kriza, pa ne bi smeli več sprejemati varčevalnih ukrepov in zamrzovati rednega usklajevanja pokojnin kot od leta 2010, saj se le tako ohranja življenjski standard upokojencev."

Dvig prispevkov za delodajalce bo trd oreh

Mar to pomeni, da dokler bo gospodarska rast, bodo vsako leto ob rednih tudi izredne uskladitve pokojnin?

"Tako je zapisano v koalicijski pogodbi. Višja ko bo gospodarska rast, za več se bodo lahko pokojnine vsako leto tudi izredno usklajevale. Največ pa za dva odstotka, če bo gospodarska rast več kot petodstotna, in najmanj za odstotek, če bo gospodarska rast vsaj triodstotna."

Koliko stane pokojninsko blagajno, če se vsem upokojencem za odstotek zvišajo pokojnine?

"Okoli 50 milijonov evrov letno."

Tudi pri izplačilu letnega dodatka bodo prihodnje leto spremembe. Dobili ga bodo vsi upokojenci, in sicer v dveh različnih zneskih?

"Tudi to ni novost, tako je vsa leta že določeno v pokojninskem zakonu. Res pa je, da se je v zadnjih letih dodatek izplačeval drugače. Zaradi varčevanja so ga nekaj časa dobivali le upokojenci z najnižjimi pokojninami, zadnji dve leti spet vsi. V koalicijski pogodbi je zdaj zapisano, da bo izplačan vsem v dveh različnih zneskih. Nižji naj bi znašal okrog 260 evrov, višji nad 400 evrov. Če bi letni dodatek izplačali v tej višini, bi letno potrebovali dodatnih 50 milijonov evrov. Letos je bilo za letni dodatek porabljenih 124 milijonov evrov. To bi bil po moji presoji kar prevelik finančni zalogaj."

image
Igor Napast ”Danes je treba za dokup enega leta odšteti najmanj pet tisoč evrov, zato je krivično, da ima dokupljena doba slabši status,” je prepričan Marjan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V koalicijski pogodbi je zapisano tudi, da se bo postopoma zviševala prispevna stopnja za delodajalce. Za 0,8 odstotka letno. Bo to možno?

"Vprašanje je zelo občutljivo in odvisno od dogovora socialnih partnerjev, ki se bodo zagotovo tudi vprašali, ali je v času gospodarske rasti smiselno dvigovati prispevno stopnjo. Morda bi bolj kazalo razmisliti o postopni izenačitvi prispevne stopnje, in sicer tako, da bi jo zviševali za delodajalce in zniževali za delojemalce, kar bi pomenilo tudi višje neto plače. Za pokojninsko blagajno bi dvig prispevne stopnje samo za delodajalce seveda pomenil, da bi se s prispevki zbralo več denarja in bi bilo treba manj primakniti iz državnega proračuna."

Izračuni menda kažejo, da bi 15,5-odstotna prispevna stopnja za delodajalce in delojemalce zadostovala za pokritje vseh izdatkov pokojninske blagajne, državi pa ne bi bilo treba več nič primakniti.

"Tako je, vendar se bojim, da bi zaradi tega lahko delovna mesta začela tudi ugašati ali bi jih delodajalci prenesli čez mejo."

Ob pokojnini še cela plača?

Predvideno je tudi, da bi ženskam zaradi skrbi za otroke priznali višje pokojnine. Mar to pomeni, da bo sedanji bonus za materinstvo - znižanje starosti ob upokojitvi - ukinjen?

"Ni točno navedeno, v koalicijski pogodbi je le zapisano, da bi materinstvo prineslo višjo pokojnino, nič pa o morebitni ukinitvi možnosti znižanja starosti ob upokojitvi, čeprav mislim, da bi bila kar dva bonusa za matere ob upokojitvi preveč. Ne kaže tudi spregledati, da se je ženskam, ki leto dni po porodu niso bile zavarovane, to obdobje ni priznavalo v pokojninsko dobo, zato menim, da bi zaradi materinstva lahko bile upravičene do višjih pokojnin le tiste, ki so delale, drugače bi se zgodilo, da smo komu priznali dobo, za katero niso bili plačani prispevki, in dali še višjo pokojnino."

V zadnjem času je slišati tudi veliko kritik, da se dokupljena leta, za katera se plačajo zelo visoki prispevki, ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Celo več, zaradi malusov, ki jih dobijo v tem primeru, imajo trajno nižje pokojnine.

"Pri dokupu je kar nekaj krivic. So tudi primeri, ko je kdo za dokup odštel deset tisoč evrov, pa se mu ta doba ni štela kot delovna doba. Drugemu, ki pa si je plačeval prostovoljno obvezno zavarovanje za ožji obseg pravic in je plačeval 720 evrov na leto, pa se je to obdobje štelo kot delovna doba (to je bilo po ZPIZ 1). Danes je za dokup enega leta treba odšteti najmanj pet tisoč evrov, zato je krivično, da ima dokupljena doba slabši status. Z enakim vrednotenjem dob, kar je prav tako zapisano v koalicijski pogodbi, bi se te razlike in nekatere krivice lahko v prihodnje zmanjšale."

Zvišal naj bi se tudi del vdovske pokojnine.

"Pri delu vdovske pokojnine bi bilo treba poiskati predvsem boljšo rešitev za zakonce z nizkimi pokojninami. Denimo, če imata oba po 400 evrov pokojnine, skupaj torej 800 evrov, bi po smrti zakonca drugemu morala biti priznana pokojnina v višini zagotovljene pokojnine, torej 516 evrov. To se mi zdi bolj smiselno kot nekomu, ki ima tisoč petsto evrov svoje pokojnine dati po zakoncu dodatnih 90 evrov ali več."

Vas pa zelo skrbi, če bi obveljalo, da bi upokojenci, ki bi se odločili ponovno delati, ob plači dobivali tudi stoodstotno pokojnino. Zakaj?

"Predvidena je sicer varovalka, da se moraš najprej upokojiti, a če se potem ponovno zaposliš, bi ti ob plači pripadala celotna pokojnina. To bi v praksi pomenilo tudi, da če bi bil denimo upokojenec izvoljen za poslanca, bi ob poslanski plači dobival še svojo pokojnino. Če na hitro preračunamo in bi vsi, ki danes ob plači dobivajo petino svoje pokojnine, takih je nekaj več kot 7500, po novem dobivali celo pokojnino, bi za to kmalu potrebovali dodatnih sto milijonov evrov na letni ravni. Ob tem pa vemo, da bi se za celo pokojnino ob plači zagotovo bistveno več ljudi kot danes po upokojitvi ponovno zaposlilo ali ostalo v zavarovanju, če bi bilo to mogoče. Zato bi rad poudaril, da se k uresničevanju zavez iz koalicijske pogodbe ne sme pristopiti zaletavo, ampak po pameti, strokovno, z izračuni in postopno."

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku