Marie Curie: Ubil jo je njen ljubi radij

Zvezdana Bercko, 28.7.2019

Pred 85 leti je za posledicami radioaktivnega sevanja umrla Marie Curie, pionirka na področju raziskovanja radioaktivnosti, odkriteljica radija in polonija ter prva ženska z Nobelovo nagrado.

Je ena največjih znanstvenic vseh časov in gotovo najbolj prepoznavna med njimi. Zaslužna je ne samo za to, da so bili priznani dosežki žensk na področju znanosti, ampak še prej sploh pravica do izobrazbe. Marie Curie je bila vir navdiha generacijam žensk. Letos mineva 85 let od njene smrti.

Marya Salomea Sklodowska se je rodila 7. novembra 1867 kot najmlajši otrok v učiteljski družini v Varšavi, delu Poljske, ki je bila takrat pod carsko Rusijo. Že zelo mlada je pokazala vsestransko nadarjenost in izjemen spomin, še zlasti jo je, podobno kot starejšo sestro Bronjo, zanimalo naravoslovje. A ženske takrat na poljskih univerzah niso smele študirati, za študij v Parizu pa družina ni imela denarja. Sestri pa sta si le domislili načina, kako obema omogočiti študij. Tako je najprej Bronja v Parizu doštudirala medicino, medtem ko je Marya delala kot guvernanta in vzdrževala obe. Leta 1891 je še Marie pripotovala v Pariz in se vpisala na Univerzo Sorbonne. Tako kot sta se prej dogovorili, je tokrat Bronja vzdrževala sestro.

Zakonca in raziskovalna partnerja

Marie je magistrirala najprej iz fizike, nato iz matematike, potem se je posvetila kemiji. Ker ni imela na voljo primernega laboratorija, so jo znanci predstavili nekoliko zasanjanemu, takrat že uveljavljenemu 35-letnemu fiziku Pierru Curieju. Med skupnim delom sta se Marie in Pierre vedno bolj zbliževala in tudi vzljubila. Leta 1895, potem ko je Marie dobila zagotovilo, da se ji v zakonu ne bo treba odreči znanstvenemu delu, sta se poročila. Dve leti kasneje se jima je rodila hčerka Irene.

Leta 1896 je Henry Becquerel odkril, da uranova sol spontano oddaja žarke s prodorno močjo. Marie si je proučevanje tega pojava, ki ga je poimenovala radioaktivnost, izbrala za temo doktorske disertacije. Opazila je, da je radioaktivnost uranove rude močnejša od radioaktivnosti čistega urana. Zato je domnevala, da mora biti v rudi še kak, tedaj neznan element. Z mukotrpnimi analizami delčkov rude in merjenjem radioaktivnosti je uspela najti kar dva nova elementa, polonij, ki ga je poimenovala po svoji domovini Poljski, in radij, ki je dobil ime zaradi intenzivne radioaktivnosti.

Radij je veljal za čudežno snov

Mentor njenega doktorata je bil Pierre Curie, zato so se v javnosti, ki ni bila vajena žensk v znanosti, kmalu pojavile špekulacije, da je do odkritij prišel Pierre in ne Marie. Na srečo je Marie skrbela za podrobne zapiske o svojem laboratorijskem delu, ki so dokazovali, da je do zaključkov prišla samostojno. Tudi Nobelovo nagrado za fiziko so leta 1903 sprva hoteli podeliti le Pierru Curieju in Henryju Becquerelu, šele na Pierrovo zahtevo so med dobitnike uvrstili tudi Marie. S tem je postala prva nobelovka.

Med mitom in resničnostjo:
- Marie Curie je prva nobelovka. Poleg Linusa Paulinga je tudi edina prejemnica Nobelovih nagrad za dve področji.
- Zakonca Curie sta bila tako predana znanosti, da sta se odločila, da ne patentirata postopka za pridobivanje radija. Če bi ga, bi nedvomno postala milijonarja.
- Radij, ki ga je Marie Curie potrebovala za svoje raziskovalno delo, je bil neznansko drag, zato se je leta 1921 odpravila v ZDA, kjer ji je predsednik Waren G. Harding izročil gram radija, kupljen s prispevki ameriških žensk.
- Vnukinja Marie Curie, Hélène Joliot, jedrska fizičarka, se je poročila z Michelom Langevinom, vnukom Paula Langevina, Mariine neuslišane ljubezni.
- Tudi Yves Langevin, pravnuk Marie Curie, je astrofizik.

Za radij, ki je oddajal skrivnostno modro zeleno svetlobo, so se začeli zanimati mediji, razglasili so ga za čudežno snov. Po začetnem odkritju sta se Pierre in Marie odločila, da izolirata radij v čisti obliki. Toda pridobivanje radija iz uranove rude je bilo mukotrpno in dolgotrajno delo. Za samo gram čistega radija je bilo namreč potrebnih nekaj ton uranove rude in nekaj let trdega dela, pri tem je glavno breme nosila Marie. Bila je neprestano izčrpana in je shujšala za več kot osem kilogramov, s Pierrom sta imela na koži opekline, a tega nista pripisovala izpostavljenosti radioaktivnosti, saj tedaj še niso poznali njenih uničujočih učinkov. Curiejeva sta celo predpostavljala, da bi radioaktivno sevanje lahko učinkovito uporabili za uničevanje rakastih celic, pri čemer bi zdrave celice ponovno zrasle. Ob tem se seveda nista zavedala, da samo radioaktivno sevanje deluje kot karcinogeni dejavnik.

image
Wikipedia Na fronti med prvo svetovno vojno

Prva profesorica na Sorbonni

Kmalu po rojstvu druge hčerke Eve, leta 1906, je Marie ovdovela. Za Pierra je bilo usodno prečkanje ceste, pri čemer ga je podrla težko naložena kočija. Marie je bila obupana, saj ni izgubila le moža, pač pa tudi partnerja pri raziskavah. Francoska vlada je Marie ponudila državno pokojnino, ki pa jo je zavrnila, češ da je povsem sposobna sama skrbeti za svojo družino. Sprejela pa je ponudbo, da na Sorbonni prevzame Pierrovo mesto kot profesorica fizike. Postala je prva ženska v Franciji, ki se je povzpela tako visoko v akademski sferi.

Leta 1910 se je ponovno zaljubila, a zveza s poročenim sodelavcem Paulom Langevinom ji ni prinesla sreče. Nasprotno, skoraj je uničila njeno kariero in njen družbeni ugled. Ko je namreč Langevinova žena objavila prestrežena Marijina pisma, je to povzročilo velik škandal. Nekatere konzervativne časopisne hiše so celo pozivale, naj Francija Marie izžene iz države. Niti znanstvena skupnost je ni podprla. Pred izbruhom škandala so Marie že obvestili, da je v drugo dobitnica Nobelove nagrade, tokrat za kemijo, za odkritje radija in polonija. Nato pa je od Akademije v Stockholmu prejela obvestilo, da ni dobrodošla na javni podelitvi. A Curiejeva tega ni upoštevala in se je pogumno vendarle udeležila podelitve. Prav tako je ostala v Franciji in si sčasoma povrnila ugled.

Z rentgenomobilom na fronti
Med prvo svetovno vojno sta Marie in Irene Curie z mobilnimi rentgenskimi aparati reševali življenja vojakov na fronti. Skupaj sta obiskali preko 300 bolnišnic v Franciji in Belgiji, da bi vojaške kirurge naučili, kako s pomočjo rentgena poiskati naboje in granatne drobce v ranah. Marie je organizirala 20 mobilnih sanitetnih avtomobilov z radioaktivnimi preparati, ki so jih zdravniki uporabljali za pomoč ranjenim vojakom na fronti, večkrat je tudi sama preiskovala ranjence. Obiskovala je lazarete, delila nasvete, postavljala aparate in poučevala strežno osebje. Uredila je posebno službo za strežno osebje ter teoretično in praktično izobrazila mnogo bolničarjev, ki so pomagali zdravnikom na bojiščih.

Družina znanstvenikov

Sama je skrbela za hčerki in že zgodaj opazila, da je Irenin način razmišljanja zelo podoben Pierrovemu, zato jo je pripravljala na znanstveno kariero. Eve je bila nasprotno bolj nadarjena za glasbo in je že pri treh letih znala zaigrati nekaj melodij na klavir. Irene je tako prevzela Pierrovo vlogo znanstvenika, Eve pa gospodinjska dela. Marie Curie je predavala še v nekaterih evropskih državah in v Varšavi pomagala zasnovati inštitut Radium, današnji onkološki inštitut, katerega prva direktorica je bila njena sestra Bronislawa. Sama je v Parizu prevzela vodstvo laboratorija za radioaktivnost in Pasteurjevega inštituta.

Hči Irene je doktorirala iz fizike in se pri osemindvajsetih poročila s fizikom Frederickom Joliotom. Tako kot Marie in Pierre sta tudi Irene in Frederick začela skupne raziskave. Za odkritje umetne radioaktivnosti sta leta 1935 dobila Nobelovo nagrado. Irene je tako postala druga Nobelova nagrajenka. Žal Marie tega ni dočakala. Umrla je 4. julija 1934 z ranami na prstih, izmučena in skoraj slepa, stara 67 let. A do zadnjega ni hotela priznati, da jo njej ljubi radij počasi in vztrajno ubija.

Njena hči Irene Joliot-Curie je umrla leta 1956 zaradi levkemije, stara 58 let, ista usoda je dve leti kasneje doletela tudi Ireninega moža Fredericka, ki je svojo bolezen imenoval poklicna bolezen.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku