Mariborčan, ki je v tekstilstvu premikal meje

Aljoša Stojič, 1.12.2018
Arhiv družine Orešič

Pred 80 leti so se slovenski tekstilci združili, sedež Organizacije tekstilnih tehnikov Slovenije je bil v Mariboru, njen prvi predsednik pa Fran Orešič; njegove vizionarske ideje so zaživele v tujini.

​Čas bo pokazal, je gotovo ena najbolj pogosto izrečenih fraz. Čas je v primeru Mariborčana Frana Orešiča (1913-2008) nedvomno pokazal, kako velik tekstilni strokovnjak za tkalstvo je bil. "Njegovi neverjetni vztrajnosti in predanosti slovenski tekstilni stroki se lahko še vedno, tudi deset let po njegovi smrti, samo čudimo. Delavnost in disciplina, kot najbolj samoumevni vrlini, zliti z velikansko željo po vsem lepem, od glasbe do vizualnih umetnosti, je opredeljevalo mojega očeta kot samoniklega, trmastega in velikokrat samosvojega tekstilca. S časovne distance je vsekakor najpomembnejša njegova izjemna angažiranost pri ustanovitvi prve slovenske srednje tekstilne šole v sicer nemško zaznamovanem predvojnem Mariboru," sta nam dejala njegova otroka Nevenka Leban Orešič in arhitekt Igor Orešič, oba sta priznana pianista.

image
Arhiv družine Orešič Fran Orešič ob prototipu tekstilnega stroja z valovnim zevom, ki ga je zasnoval in konstruiral v 60-ih letih 20. stoletja.      

Predaval v slovenskem jeziku

Fran Orešič je službeno pot tekstilca začel leta 1935. Maribor je bil že pred drugo svetovno vojno močan tekstilni center, v jugoslovanskem Manchestru so takrat bivali in delali priznani tekstilni strokovnjaki (tehniki in inženirji). "Ta čas je v knjigi Stavka odlično opisal slovenski pisatelj Anton Ingolič, ki je prav mojemu očetu v zahvalo za pomoč pri številnih podatkih napisal posebno zahvalo. V Mariboru je bilo pred drugo svetovno vojno zaposlenih mnogo mladih ljudi, željnih izobrazbe in poklicnega napredovanja," opišeta Nevenka in Igor.

image
Arhiv družine Orešič Fran Orešič je bil prodoren in marljiv tekstilec.

Najin oče se je vedno zavzemal za tekstilce in njihove želje uresničil. S soglasjem Socialdemokratske stranke in vodstvom tekstilne tovarne je organiziral dvoletno večerno tekstilno šolo. Vedel je, da bodo le združeni mladi tekstilni tehniki lahko uspešno kljubovali tujcem, ki so v tekstilnih tovarnah zasedali izključno vodstvene položaje. Tako so leta 1936 ustanovili Organizacijo tekstilnih tehnikov - absolventov tekstilnih šol v Mariboru, za predsednika je bil izvoljen Fran Orešič. Tekstilci Slovenije so ga na prvem občnem zboru mariborskih in kranjskih tekstilcev leta 1938 imenovali za predsednika Organizacije tekstilnih tehnikov Slovenije (njen sedež je bil v Mariboru), prevzel je vodstvo strokovnih predmetov. In kar je najpomembneje, do leta 1941 je kot ustanovitelj prve slovenske tekstilne šole v Mariboru predaval v slovenskem jeziku in s tem hkrati razvijal slovensko strokovno terminologijo."

image
Arhiv družine Orešič Obisk predsednika Republiškega izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča (na desni) v ajdovski Tekstini leta 1971; z njim sta direktor Grozdan Šinigoj (levo) in vodja tehničnega sektorja Fran Orešič

Obratovodja tkalnice pri Rossnerju

Fran Orešič je svoja mladostna leta v tekstilstvu popisal tako (citat iz knjige Jožeta Debevca Slovensko tekstilstvo skozi čas): "Iz Kranja sem se vrnil v Maribor leta 1933 kot mlad absolvent kranjske tekstilne šole (14. maja 1930 je bila v Kranju ustanovljena prva slovenska tekstilna šola, Orešič je bil absolvent druge generacije; op. p.). Kot podmojster pripravljalnice sem se zaposlil pri Marku Rossnerju v Tekstilni industriji Maribor, obrat Jugosvila. Leto zatem sem šel k vojakom, od koder sem se v Maribor vrnil 1935. Z velikimi težavami sem dobil zaposlitev v tekstilni tovarni Mautner, d.d., kjer sem delal do leta 1939. Tega leta sem šel nazaj k Marku Rossnerju v obrat Jugosvila, kjer sem zasedel delovno mesto obratovodje tkalnice."

V predvojnem času so bili lastniki tekstilnih tovarn na Slovenskem tujci, ki so tudi zasedali tudi večino vodilnih delovnih mest. Slovenski tekstilni tehniki, doma izšolani, so jim bili konkurenca in so bili tujci do njih po navadi sovražno razpoloženi. Najpogosteje so slovenske tekstilce v tovarnah zaposlovali kot tkalce, podmojstre in za druga slabše plačana delovna mesta. Fran Orešič je v takih, za slovenske tekstilce neugodnih razmerah postal najprej mojster, zatem pa obratovodja, kar je bilo vsekakor veliko priznanje njegovi strokovnosti na področju tekstilstva. "Po vrnitvi iz vojske leta 1935 sem našel večje število svojih kolegov, ki so prišli iz tekstilnih šol. Družili smo se in izmenjevali mnenja o stroki in problemih, s katerimi smo se dnevno srečevali na delovnih mestih. Časi so bili težki in nam, slovenskim izobražencem, nenaklonjeni. Le z vztrajnim delom, nenehnim izobraževanjem, trmo in upornostjo si se lahko povzpel na odgovornejši vodstveni položaj," opiše predvojne čase.

Slomšek o trpki poti tekstilcev
Leta 1846 je bilo v prvih v prvih treh predilnicah na Slovenskem zaposlenih kar 28 odstotkov otrok, mlajših od 14 let. Ob obisku predilnice Prebold je škof Anton Martin Slomšek potožil: "Osem let še ni melo, dali so me stariši, de vretena tu obračam ino predem cele dni."
Pot, ki jo je prehodila tisočera množica slovenskih tekstilcev, je strma in trpka, včasih dozdevno premalo obetavna, vendar kljub vsemu uspešna, saj je bilo tekstilstvo dolgo zgodovinsko obdobje vodilna industrijska panoga na Slovenskem.
(Tekstilec, 11-12/1998)

Leta 1936 se je v Mariboru zbralo 15 tekstilnih tehnikov. "Sklenili smo, da ustanovimo lastno organizacijo, ki smo ji dali ime Organizacija tekstilnih tehnikov - absolventov tekstilnih šol. Izvolili so me za predsednika, podpredsednik je bil Rudi Polak, blagajnik pa Oto Godec. Upravni odbor je isto leto prevzel vodstvo tekstilnih tečajev, ki so potekali vse do leta 1941," je zabeležil Fran Orešič.

Orešič je vodil večerne tečaje tekstilne šole v Mariboru, ki jih je bilo treba vsako leto prijaviti predstojništvu mestne policije. Pouk je potekal ob nedeljah med 8. in 12. uro ter sredah in četrtkih med 19. in 21. uro. Tečaj, ki je omogočal delo mojstra, je do začetka vojne opravilo 120 tekstilcev. "Zelo rad se spominjam predavanj v večernem tečaju, svojega osebnega in strokovnega dozorevanja. Tekstilci smo živeli kot ena velika družina," je poudarjal Fran Orešič.

image
Arhiv družine Orešič Načrt valovnega tkalnega stroja

Prototip tkalskega stroja z valovitim zevom

Njegovo aktivno vpetost v tekstilno stroko je kruto prekinila vojna. Ko so Nemci okupirali Maribor, so ga že prvi dan ob prevzemu Rossnerjeve tovarne odpustili; nekaj časa se je preživljal s priložnostnim delom, nato se je umaknil na Koroško in se zaposlil kot fotograf, saj je bilo to delo njegova ljubiteljska strast. Nato se je priključil Lackovemu odredu na Kozjaku in Pohorju. Po vojni je prevzel odgovorno mesto direktorja tovarne Svila v Mariboru. Zadnja službena leta pred upokojitvijo je bil Fran Orešič tehnični direktor tovarne Tekstina Ajdovščina. Delavnost je bila njegova temeljna odlika, bil je prodoren mislec, ustvarjalna osebnost, stremel je k nenehnemu napredku.

Tihi tkalni stroj
"Na svetovnih sejmih tekstilnih strojev in v strokovni literaturi se že nekaj let ugotavlja zastoj v razvoju valovnih tkalnih strojev; sedanji so v verzalnosti zelo omejeni, ker tkejo samo platno v omejeni gostoti osnove. Popolnoma nov pristop v tehnologiji tkanja, ki obeta zvišanje produktivnosti (za 100 % in več) in povečanje verzalnosti v pogledu asortimenta tkanin, je tkanje s tkalnimi agregati. Tkalni agregati so glavni deli valovnega tkalnega stroja, ki med kroženjem z zmerno hitrostjo izvajajo vse tehnološke operacije tkanja. Ker stroj nima hitro gibajočih masivnih strojnih delov, obratuje brez hrupa in brez občutnih vibracij ter porabi manj energije; primeren bo tudi za obrtniško tkanje. Ker je v svoji zasnovi sestavljen pretežno iz množičnih plastičnih delov, se obeta, v primerjavi s sodobnimi tkalnimi stroji, cenejša gradnja."
(Fran Orešič v utemeljitvi patenta, ki je bil registriran 15. februarja 1994)

Jože Debevc, priznani mariborski tekstilec, o Orešičevih povojnih službenih letih poroča: "Zavoljo svoje strokovne zanesljivosti je bil leta 1945 imenovan za delegata na ministrstvu za industrijo in rudarstvo narodne vlade Slovenije v Ljubljani. Dve leti pozneje je Mariborska tekstilna tovarna ustanovila prvi centralni laboratorij, ki je bil leta 1951 preimenovan v Tekstilni institut Maribor. Ustanovljene so bile prve raziskovalne komisije iz vrst najboljših tekstilnih strokovnjakov, med njimi je bil izbran tudi Fran Orešič. Kot zavzet in tenkočuten strokovnjak in raziskovalec na področju tkalstva je v Tekstilnem institutu v Mariboru izdelal številne projekte za tovarne v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Hrvaški. Projektiral je tudi tkalnico v Etiopiji; naši tehniki in mojstri so dve leti priučevali domačine veščin tkanja. Med letoma 1964 in 1970 je Orešič za Raziskovalno skupnost Slovenije izdelal projekt Zasnova konstruiranja in izdelave prototipa tkalskega stroja z valovitim zevom. Njegovo delo je bilo potrjeno s štirimi patenti in številnimi strokovnimi članki o problematiki valovnega tkanja v slovenski strokovni reviji Tekstilec in najbolj uglednih mednarodnih revijah tekstilne stroke (pisal je v nemščini in angleščini, op. p.). Na žalost je njegovo večletno raziskovanje, ki je bilo že blizu rešitve - zasnove neomejene in visokofrekvenčne tvorbe valovitega zeva in eksaktnega vnosa votka v valoviti zev -, ostalo nedokončano. Njegovo delo pri razvoju tekstilstva in raziskovalno delo na tem področju ga uvrščata med vzornike generacij slovenskega tekstilstva."

"Gradnja valovnega tkalnega stroja bi sigurno zahtevala velike preusmeritve pri izdelavi, vendar to naj ne bi bil razlog za odvračanje od valovnega tkanja. V bodoče bo z novim pristopom valovnega tkanja to tkanje spet aktualno, kar tkalci zaradi velikih pomanjkljivosti sedanjega tkanja tudi pričakujemo," je Fran Orešič leta 1999 med drugim zapisal v članku o valovnem zevu v nemški tekstilni strokovni reviji Melliand Textilberichte. "Čeprav moj oče kot slovenski tekstilni strokovnjak ni dočakal potrditve in izvedbe svojega patenta s področja valovnega zeva, so pa prav njegova dognanja dočakala nadaljevanje in uspešno izvedbo njegovega vizionarskega načrta, žal v tujini. Prav je, da se spomnimo tudi na tiste osebnosti, ki so za svojega življenja mnogo prispevale k slovenski tehnični kulturi," je sklenila Nevenka Leban Orešič.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku