Malo berilo o naših iztrebkih: Kaj barva in vonj povesta o našem zdravju?

Urška Kereži, 17.6.2020
Profimedia

Veliko o našem zdravju lahko pove kupček, ki ga vsak dan spustimo v straniščno školjko. Največ razkrivata barva in trdota.

Mnogi ljudje mislijo, da blato večinoma sestavlja tisto, kar so pojedli. A to ne drži povsem. Tri četrtine vsega je voda. Pri prehodu hrane skozi prebavila črevesje namreč resorbira osem ali devet litrov tekočine. Kar se potem znajde v straniščni školjki, je torej produkt zelo učinkovitega procesa, zaradi optimalne vsebnosti vode pa je blato dovolj mehko, da lahko odpremi iz telesa ostanke naše presnove. Tretjina trdnih sestavin so bakterije. Kot črevesna flora so opravile svojo nalogo in zato z izločitvijo iz telesa odhajajo v zaslužen pokoj. Nadaljnja tretjina so neprebavljiva rastlinska vlakna. Čim več zelenjave ali sadja pojemo, tem večji kupček nastane. Namesto povprečnih 100 do 200 gramov blata lahko nastane tudi kakih 500 gramov na dan. Zadnja tretjina je sestavljena iz najrazličnejše šare. To so snovi, ki se jih hoče telo znebiti - na primer ostanki zdravil, barvila ali holesterol.

Opazujte, kako hitro se blato odplakne

Kaj nam pove barva

Naravna barva blata je rjava do rumenorjava, tudi če nismo pojedli prav ničesar, kar bi imelo takšno barvo, razloži nemška mikrobiologinja Giulia Enders v nadvse poučni in zabavni knjigi Čarobno črevesje, ki o najbolj prezrtem organu in njegovih produktih odpira številna, v naši kulturi sicer tabuizirana obzorja. Prav tako je z urinom, ki se vedno nagiba k rumeni barvi, kar je posledica zelo pomembnega izdelka, ki ga svežega proizvajamo vsak dan: krvi. Vsako sekundo v telesu namreč nastane 2,4 milijona novih krvničk in prav toliko se jih hkrati razgradi. Rdečilo iz njih se pri tem najprej spremeni v zeleno, šele nato v rumeno, kar lahko opazimo tudi ob udarcih, kako se v različnih fazah obnove in celjenja poškodbe spreminja barva podplutbe. Z urinom tako neposredno izločimo manjši del rumenila, medtem ko največji čez jetra preide v črevo, opisuje Endersova. Tam ga lahko bakterije obarvajo še z rjavo. Za nas pa je koristno predvsem, da lahko iz preostalih barvnih odtenkov blata presodimo, od kod izvira.

image
Profimedia Kar se znajde v straniščni školjki, je produkt zelo učinkovitega prebavnega procesa.

Svetlorjava do rumena barva

Ta barvni odtenek je lahko posledica nenevarne bolezenske slike, tako imenovanega Gilber-tovega sindroma, pri katerem encimi za razgradnjo krvnega barvila delujejo le s 30-odstotno učinkovitostjo, zato prihaja v črevo manj barvila. Sindrom, ki se pojavlja pri največ osmih odstotkih prebivalstva, je torej razmeroma močno razširjen. Kar pa sploh ni tako slabo, kajti po najnovejših raziskavah ta encimska okvara morda varuje pred aterosklerozo, poapnjenjem žil. Edina stranska posledica je, da lahko ljudje s tem sindromom slabše prenašajo paracetamol, zato naj ga po možnosti ne jemljejo. Drugi možen vzrok za rumenkast kupček so težave s črevesnimi bakterijami - če ne delujejo pravilno, ne bo rjave barve. Antibiotiki ali driska lahko v tem primeru dobro spremenijo barvno lestvico.

Svetlorjava do siva

Če je povezava med jetri in črevesjem ovirana (največkrat po žolčniku), opozarja Endersova, krvno barvilo hemoglobin ne more več pristati v blatu. In ker so neprehodni vodi vedno nekaj slabega, moramo ob vsakem sivem odtenku blata k zdravniku.

Črna ali rjava

Strjena kri je črna, sveža pa rdeča. Toda tokrat ne gre le za krvno barvilo, ki blato naredi rjavo. Razlog za črno ali rdečo obarvanost so cele krvničke. Svetlo rdeča barva, ki je posledica krvavitve iz hemoroidov, ne sme vzbujati prevelikega strahu. Kadar pa je blato pretemno, se vendarle posvetujte z zdravnikom. Razen če ste prejšnji dan jedli rdečo peso.

In kako je s trdoto

Bristolska lestvica trdote je bila objavljena leta 1997. Gleda na to, koliko milijonov let ljudje že kakajo, torej še ni pretirano stara. Lahko pa je zelo koristna, kajti večina ljudi ne govori prav rada o tem, kakšen videz in obliko ima njihov kupček. A tej molčečnosti niti ni mogoče česarkoli očitati, saj o vsem nam pa navsezadnje tudi ni treba razlagati naokrog. Problem se pojavi le, če ljudje z nezdravim blatom mislijo, da z njimi pravzaprav ni nič narobe, saj drugačnega niti ne poznajo. Rezultata zdrave prebave, pri kateri ima blato na koncu optimalno vsebnost vode, sta tipa 3 ali 4. Druge oblike naj se ne bi redno pojavljale. Če se že, pa naj dober zdravnik preveri, ali na primer ne prenašate določenih živil oziroma poišče razlog za zaprtje.

Originalna različica lestvice je delo angleškega zdravnika Kena Heatona.

Tip1: Ločeni trdi bobki v obliki orehov, izločijo se s težavo.

Tip2: Oblika klobase z vidno strukturo posameznih bobkov.

Tip3: Oblika klobase z razpokami na površini.

Tip4: Oblika klobase, mehka in z gladko površino.

Tip5: Mehki, a še formirani kosi blata z jasno omejenimi robovi.

Tip6: Mehki koščki blata brez jasnih robov, kašasto blato.

Tip7: Popolnoma tekoče blato, brez trdnih kosov.

Določen tip nam lahko pove, kako počasi potujejo skozi naše črevo neprebavljive sestavine hrane. Pri tipu 1 potrebujejo prebavni ostanki 100 ur (zaprtje), pri tipu 7 kvečjemu okrog deset ur (driska). Kot najprimernejši velja tip 4, ker je razmerje med vodo in trdnimi snovmi najbolj optimalno. Če torej v svoji straniščni školjki odkrijete tip 3 ali 4, lahko poleg tega opazujete, kako hitro se blato z vodo odplakne. Ni najbolje, če takoj potone naravnost na dno školjke, saj to pomeni, da morda vsebuje še preveč hranilnih ostankov, ki se niso pravilno prebavili. Če blato ne potone takoj, pa pomeni, da so v njem mehurčki plinov, zaradi katerih lahko plava na vodi. Ti plini so produkti črevesnih bakterij, ki večinoma opravljajo koristno delo, zato so, če vas ne muči napihnjenost, dober znak.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku