Maja je primeren čas za to, da izberete cvetno okrasje za svoj dom

Jasna Marin, 16.5.2020
Pelargonium for Europe

Maj sprva vabi k zasajanju balkonskih korit, okrasnih gredic in odpornejših zelenjadnic, že v drugi polovici meseca pa nastopi primeren čas za sajenje občutljivih plodovk neposredno na vrt.

Pogled na urejeno okolico in skladno zasnovan vrt zvišuje kakovost življenja in vrednost zemljišča. Le pomislite, ali bi prej kupili hišo s povprečnim ali slabo vzdrževanim vrtom ali takšno, ob kateri vaše čute nagovori skladna rastlinska združba? Kaj pa zelenjava? Vrtnine, ki jih pridelamo na domačem vrtu, nam dajejo občutek gotovosti, da vemo, kaj jemo. Poleg tega se z obdelovanjem vrta povežemo z naravo. Pri tem vse bolj spoznavamo, da rastline in vrtnarjenje učinkovito zmanjšajo stres. Sue Stuart-Smith, psihiatrinja iz Hertfordshira v Angliji, je preučila precej znanstvene literature o tem in napisala knjigo z naslovom The Well Gardened Mind (Dobro zasejan um). "Kaže, da so ljudje, ki imajo vrt in ga obdelujejo, bolj zdravi, da hitreje okrevajo po boleznih, imajo manj težav zaradi stresa in so na splošno srečnejši. Med vrtnarjenjem človek namreč ne koplje le po gredicah, ampak tudi po svojem umu," pravi avtorica. Med kopanjem, sajenjem, pletjem in drugimi vrtnarskimi aktivnostmi lažje odmislimo skrbi in v glavi prej zavlada mir.

Presajanje, ko se zgrnejo oblaki
Po starem izročilu je najprimernejši čas za presajanje sadik občutljivih zelenjadnic, torej razhudnikov (paradižnik, paprika, feferon, jajčevec) in bučnic (kumare, bučke, melone), po 15. maju, za vse vrste sadik pa velja, da jih je najprimerneje presajati v oblačnem vremenu brez vetra, da rastlin ne bi ožgalo sonce in jih ne bi izsušil veter. Pri razhudnikih poskrbite, da bo med sadikami paradižnika razdalja med vrstami in sadikami po 70 centimetrov, pri jajčevcih 60, pri papriki 50. Tako boste zmanjšali verjetnost pojava plesni pri odraslih rastlinah (to zlasti velja za paradižnik). V vmesni prostor lahko posadite baziliko, žametnico ali meto. Razhudnike zalivajte po zemlji in ne po listih, za krepitev rastlin jih škropite s pripravki iz preslice. Paradižnikom pripravite oporo za rast: količek postavite na severno stran, saj bo tako rastlina nemoteno vsrkavala sončne žarke. Bučnicam zagotovite oporo na južnem delu vrta. Bučnice potrebujejo redno in izdatno globoko zalivanje, če so izpostavljene suši, lahko postanejo plodovi grenki.

Sajenje in setev vseh vrtnin

Pogledujete na vrt z vprašanjem, kaj vse še lahko postorite na njem? V začetku meseca lahko na grede sejete zelje, cvetačo, grah, brokoli, radič, korenček, rdečo peso, grede zapolnite še z redkvico in špinačo. Sejte fižol in lečo, sredi meseca tudi čičeriko. Solato iz sadik sadite v rednih tedenskih presledkih, in to toliko, kot je boste pojedli v enem mesecu. Boste sadili sladko koruzo? Namenite ji prostor ob rastlinah, občutljivih za veter, denimo ob melonah in kumarah, prav tako jo lahko sadite kot oporo visokemu fižolu. Če imate na vrtu rabarbaro, boste lahko razveselili domače z okusnim zavitkom ali kompotom iz njenih stebel, saj se je do zdaj že lepo razrasla. Tudi kumare in bučke lahko že sejete neposredno na grede, če pa ste sadike kupili ali jih vzgojili na okenskih policah, s presajanjem počakajte do sredine meseca, da se poslovijo ledeni svetniki in Zofija. Primerna temperatura prsti za presajanje kumaric na grede je 15 °C. Za lažjo orientacijo: temperatura tal v Mariboru je bila minuli teden po podatkih spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje na globini pet centimetrov že 12,5 °C. Seveda pa lahko občutljivejše sadike posadite na vrt tudi prej, če jih boste ob morebitnih hladnih nočeh zaščitili z vrtno kopreno. V teh dneh se lotite redčenja gosto zasejanega korenčka. Ko je ta velik približno osem centimetrov, ga populite tako, da med posameznimi rastlinicami ostane tri- do petcentimetrski razmik. Če tega ne naredite, bodo rastline imele premalo prostora za rast ter bodo tanke in izdolžene.

image
Shutterstock Občutljive mlade sadike vrtnin iz rastlinjaka je pred presajanjem na prosto treba dobro utrditi. To naredite tako, da jih vsaj dva dni prej prestavite na prosto ob kakšen zid, kjer je zavetrna in zaščitena lega, šele nato jih presadite na gredo.

Sadno drevje

V velikih sadovnjakih sadjarji, ko začno pečkarji cveteti, redčijo plodiče, da preprečijo preobilno rodnost. Kaj pa na majhnem vrtu? Če sadna drevesa preveč cvetijo, jih to izčrpa. V semenskih zasnovah se začnejo tvoriti hormoni, ki preprečujejo razvoj cvetnih brstov za naslednje leto. Če letos drevo preveč cveti zaradi preobilice hormonov, ki jih sproščajo semenske zasnove, prihodnje leto ne bo razvilo toliko cvetov in plodov. Na majhnih vrtovih običajno ročno redčimo šele, ko so plodiči na sadnem drevju veliki okrog 20 milimetrov, vendar bi bilo s stališča tvorbe hormonov za redčenje bolje poskrbeti med cvetenjem in takrat s škarjicami izrezati 30 odstotkov cvetov.

Uši in kopriva
Uši so redne spremljevalke rastlin v rastnem obdobju. Za zatiranje uši na vrtninah ter okrasnih rastlinah in sadnem drevju je učinkovit koprivni pripravek, ki ga naredite tako, da v deset litrov vode - to nalijete v plastično ali leseno posodo, nikakor ne v kovinsko - primešate kilogram svežih kopriv. Zmes pustite stati 24 ur. Z odcejenim pripravkom poškropite napadene rastline. Če je uši na rastlinah veliko, postopek čez nekaj dni ponovite.

Češnje in rumene plošče

Češnje z aktivno rastjo rada napade črna češnjeva uš. Rastlino je priporočljivo škropiti še pred pojavom uši. Pri zgodnjih češnjah ni težav s črvivostjo, saj se češnjeva muha pojavi šele proti koncu maja in v juniju in napada srednje pozne, zlasti pozne sorte češenj. Ko se začno plodovi barvati rumeno (prav rumena barva privabi češnjevo muho), razobesite na obod krošnje rumene lepljive plošče. Obstaja tudi naravni pripravek na osnovi entomopatogenih gliv. Pripravek se razredči v vodi in poškropi po drevesih, ko začnejo pozne sorte zoreti.

Zasajanje sadnega drevja iz vsebnikov

Resda je najprimernejše obdobje za zasajanje sadnega drevja v fazi mirovanja, bodisi ko drevje odvrže liste ali preden požene spomladanske lističe. Kljub vsemu pa lahko tudi v toplejših dneh na vrtove posadite sadna drevesa, če jih kupite v vsebnikih. Izkopano sadilno jamo malo pognojite s kompostom ali mineralnim gnojilom, ki vsebuje večji delež fosforja, saj ta spodbuja razrast korenin. Pri tem pazite, da gnojilo ne bo neposredno v stiku s koreninami. Sadilno jamo temeljito zalijte, vanjo položite koreninsko grudo izlončene rastline, zasujte z zemljo in prst potlačite z nogami. Po presaditvi je koristno zastiranje tal pod drevesi, saj zastirka ohranja vlago in izboljša mikrobiološko aktivnost v tleh, njena pomanjkljivost pa je, da privablja voluharje, zato je koristno, da pri zasajanju drevesa korenine zaščitimo z mrežo proti voluharjem.

image
Shutterstock Rabarbara potrebuje sončno mesto, odcedna tla in kompostno zastirko. Stebla se ne smejo rezati, pač pa jih pazljivo odtrgajte. V kulinariki jih uporabljajte le do junija, saj pozneje vsebujejo preveč oksalne kisline, ki še posebno škodi bolnikom s protinom.

Okrasne rastline

Balkonske rastline že lahko postavite na balkone in okenske police. Ker so prve tedne po presajanju korenine premajhne, da bi lahko srkale vodo iz zalogovnika ali podstavka, je treba na začetku zalivati zemljo po vrhu. Šele ko se korenine razrastejo, bodo lahko črpale vodo tudi iz podstavka. Prvo gnojenje balkonskih rastlin začnite izvajati šele kakšen mesec po presajanju, da se ne bi poškodovale občutljive koreninice. Ta mesec je najprimernejši za zasajanje poletnih cvetlic in trajnic na grede in grobove. Prav tako lahko sadite zimzelene iglavce. Cvetoče grmovnice, ki so cvetele zgodaj spomladi, se obrezujejo po cvetenju. Spireje, denimo, se režejo po odcvetu v drugi polovici maja. Tudi magnolije, ki so odcvetele, lahko že obrežete. Maja se začne prvo škropljenje proti škodljivcem. Poleg uši v okrasnem vrtu lahko veliko težav povzroči trsni rilčkar, ki se pojavlja na mesnatih listnatih zimzelenih rastlinah, kot so lovorikovec, rododendron, azaleja, pojavljajo se tudi na borovnicah. Rilčkar je zelo trdovraten, treba ga je zatreti v vseh fazah: ličinke v zemlji, hroščka, ki zdaj prihaja iz zemlje in grize liste. Nekateri prisegajo na zatiranje z nematodami. Kadar je okužba zelo močna, pa niti te ne delujejo. Takrat je najbolje uporabiti sistemični insekticid, s katerim rastlino zalijete in poškropite spomladi in ponovno jeseni.

image
Gardena Pokošeno travo lahko uporabite za zastiranje gredic na vrtu. Okoli rastlin jo potrosite šele, ko se nekoliko posuši, in še takrat ne preveč na debelo, da se trava preveč ne stisne, ker bi lahko začela gniti.

Sijoča zelenica

Trata bi morala doslej biti pokošena že vsaj trikrat, poskrbeti je bilo treba za spomladansko dognojevanje z višjo vsebnostjo dušika. Zaradi daljšega sušnega obdobja v aprilu se je prezračevanje trate prestavilo na konec aprila in začetek maja. Če so tla še suha, poskrbite za intenzivno zalivanje trave in vsega drugega rastlinja na vrtu.

Rdeči plodovi na balkonu
Jagode lahko sadimo na balkone, vendar izključno tam, kjer je lega sončna in zračna. Pri gojenju jagod na balkonih je pridelek običajno manjši, saj je manj tudi čebel, ki cvetove oprašijo, manj je prostora za optimalno rast, v poletnem času je prevelika vročina, ki za določen čas v koritih ustavi cvetenje. V koritih je treba jagode redno zalivati in dognojevati s tekočimi gnojili. Za balkon so zanimive zlasti viseče in vzpenjave jagode. Viseče rodijo na daljših viticah in so primerne za viseče košare. Vzpenjave pa sadimo v večje lonce. Ker tvorijo dolge in močne vitice, ki se same ne oprimejo opore, jih pripenjamo nanjo.
Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku