Ljubljana in Maribor bosta imela poseben status

Urška Mlinarič, 17.10.2019
Sašo Bizjak

Novi pokrajinski predlog predvideva formulo 10 + 2; Štajerska bo združena, v isti pokrajini tudi Korošci in Velenjčani. O novih predlogih s strokovnjakom za lokalno samoupravo Mirom Hačkom.

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje se je, potem ko je prejela pripombe s terena na predlog enajstih pokrajin, načelno poenotila o novem predlogu, ki predvideva deset pokrajin ter poseben status mestnih občin Ljubljana in Maribor. Ti dve bi samostojno izvrševali pokrajinske pristojnosti, obenem pa bi se o določenih dogovarjali tudi s pokrajino, ki ju bo obkrožala; Osrednjeslovensko v primeru Ljubljane in Štajersko v primeru Maribora. O novem predlogu in ponovnem poskusu regionalizacije Slovenije smo se pogovarjali s strokovnjakom za lokalno samoupravo in članom strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki bo v prenovljeni obliki predstavljena na današnjem posvetu na ljubljanski pravni fakulteti, profesorjem Mirom Hačkom s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Najbrž ni več junaka, ki bi si upal trditi, da Slovenija ni ena najbolj centraliziranih držav v Evropi

Ob popravljanju prvotnega zemljevida se je stroka odločala med osmimi pokrajinami in predlogom 10 + 2. Zakaj ste ocenili, da je slednji boljši?

"Predlog regionalizacije po formuli 10 + 2 je sprejemljiv in zadovoljuje izhodišča, ki so bila v strokovni skupini sprejeta, ni pa seveda idealen, tak, ki bi zadovoljil čisto vse specifične strokovne pomisleke in vse osebne okuse. Temeljni izhodišči pri odločanju sta bila predvsem medsebojna podobnost oziroma neodstopanje regij po načelu števila prebivalstva in pa zagotavljanje čim večjih možnosti participacije prebivalcev pri odločanju. Osebno mi je bil vedno pri srcu model razdelitve Slovenije na tako imenovane zgodovinske pokrajine, torej Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko in Primorsko, pa morda iz političnih razlogov še dodatno Koroško in Prekmurje. Je pa takšen model povsem nevzdržen z vidika omenjenih dveh izhodišč. Med takšnimi pokrajinami bi bile tako ogromne razvojne razlike kot tudi ogromne razlike v velikosti, da sploh ne omenjamo enakih možnosti participacije prebivalcev pri odločanju, ki bi bile v kranjski pokrajini mnogo manjše kot na primer v Prekmurju. Zato je predlog 10 + 2 z omenjenih izhodišč najbolj sprejemljiv."
image
Robert Balen Miro Haček: ”Kaj bo Mariboru in Ljubljani prinesel poseben status, v tem trenutku še ni mogoče reči.”

V predhodnih poskusih regionalizacije se je stroka zavzemala za šest do osem pokrajin, medtem ko smo v sedanjih razpravah slišali, da z razvojnega vidika ni bistvene razlike, ali je osem ali enajst pokrajin. Bi se strinjali?

"Prejšnji pokusi regionalizacije Slovenije niso bili uspešni, ne toliko z vidika slabo pripravljenih strokovnih izhodišč, ampak predvsem zaradi politizacije celotnega procesa in pa včasih kar preveč egocentričnega pogleda na procese regionalizacije, kjer bi vsaka mikroregija rada imela 'svojo' pokrajino. Pokrajine pač niso in ne smejo biti politični plen; če to bodo, je res bolje, da jih sploh nimamo. Pokrajine morajo biti predvsem namenjene resnični decentralizaciji države, saj najbrž ni več junaka, ki bi si upal trditi, da Slovenija ni ena najbolj centraliziranih držav v Evropi in da to izrazito škodi nadaljnjemu razvoju velike večine države, ki pa ni in ne sme biti zgolj Ljubljana z okolico."

Zakaj bosta imela Ljubljana in Maribor poseben status in kaj jima bo prinesel?

"Rešitev, ki daje poseben status največjima mestoma, je relativno ustrezna, saj bi vključitev obeh mest v eno izmed pokrajin pomenila, da takšna pokrajina ne bi bila več primerljiva z drugimi pokrajinami, pa tudi vpliv Ljubljane in Maribora na 'svojo' pokrajino bi bil nesorazmerno velik, hkrati pa bi bil vpliv ostalih delov pokrajine, ki bi vključevala Maribor oziroma Ljubljano, nesorazmerno majhen. Sedaj bosta mesti imeli status in pristojnosti pokrajine, kar pa seveda še ne pomeni, da bosta samozadostni in da jima ne bo treba sodelovati s pokrajinami, ki ju bodo obkrožale."
Pokrajine pač niso in ne smejo biti politični plen. Če pa bodo, je res bolje, da jih sploh nimamo

Kako bo poseben status prispeval k razvojnemu potencialu omenjenih občin?

"Na to je v tem trenutku nemogoče odgovoriti, saj še nimamo celotne pokrajinske zakonodaje z vsemi pristojnostmi in financiranjem. Osebno sicer menim, da lahko obe največji mestni občini ustanovitev pokrajine dobro izkoristita tudi za lasten razvojni potencial preko projektnega sodelovanja s sosednjimi pokrajinami, ki bodo za razliko od majhnih občin, ki obe mesti obdajajo, finančno bolj sposobne tovrstnega sodelovanja."

Povezava je tretja razvojna os
Novi pokrajinski zemljevid bo najbrž sprožil kar nekaj razburjenja na Koroškem, ki ni več samostojna pokrajina, temveč so jo povezali s šaleško. Vodja strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje profesor Boštjan Brezovnik pojasnjuje, da sta ključni razlog povezave tretja razvojna os in s tem razvojni potencial bodoče pokrajine. Poleg tega stroka meni, da pokrajina ne more imeti manj kot 100.000 prebivalcev. Po sedanjem predlogu bi najmanj prebivalcev, in sicer 113.412, imela Dolenjsko-belokranjska pokrajina, največ, 299.866, pa Osrednjeslovenska.

Pojasnilo vodje strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje Boštjana Brezovnika, zakaj še niso predlagani način financiranja in pristojnosti, je, da bo to mogoče določiti šele, ko bo jasno, koliko bo pokrajin in kako velike bodo. Se strinjate?

"V letu 2008 smo se naučili, da priprava celotnega paketa pokrajinske zakonodaje še ne pomeni večjih možnosti za dvotretjinsko večino v državnem zboru, ki je potrebna za sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin. Zato je racionalno, da se v prvem koraku določi pokrajine, njihovo število, velikost ter sprejme temeljna izhodišča, šele potem, v drugem koraku, pa se sprejme ostala zakonodaja, ki se prav veliko ne bo razlikovala od tiste, pripravljene že v letu 2008."

Se bo politika tokrat, ob vseh težavah vlade, sposobna poenotiti in ustanoviti pokrajine?

"To je ključno vprašanje. Če sodim po dosedanjem poteku mandata, ko je ravno nesodelovanje temeljno vodilo vsakodnevne politike, sem težko optimist. Upam pa, da se vendarle motim in da bodo tudi poslanci tokrat videli čez svoje strankarske interese in pomislili tudi na dolgoročni interes države in državljanov."

Vlada doslej ni aktivno sodelovala pri pripravi zakonodajnih predlogov. Kdaj bi se morala vključiti v ta proces?

"Vlada se bo morala izreči relativno kmalu, v prihodnjih tednih. Kako bo to vplivalo na nadaljnji proces, je odvisno tudi od tega, ali bo podala politično izjavo ali zgolj podprla strokovno pobudo skupine, ki je predlog pripravila. Seveda pa se je treba zavedati, da je v državnem zboru potrebnih 60 glasov podpore in da to vsekakor ne bo enostavno."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku