Ljubezen brez prepirov: Dotik je ključ do uspeha

Urška Kereži, 23.6.2019
Profimedia

Znanost je našla odličen trik, ki prepreči prepir med partnerjema. Le trenutek nežne pozornosti in vse bo v redu.

Prepiri so sestavni del ljubezenske zveze. In naj smo še tako romantične ali nežne duše, se napetostim ter trenjem ne moremo izogniti. Saj veliko časa preživimo skupaj in naša življenja se pomembno prepletejo in tudi zapletejo. Še posebej stresni in brezkompromisni prepiri praviloma puščajo jezo, globoke frustracije in zamere, čeprav ni treba, da je tako. Pravzaprav so intenzivnejše izmenjave misli in občutkov celo zelo konstruktivne ter zagotovo prej rešujejo težave kot pometanje pod preprogo ali tiščanje glave v pesek. Seveda obstajajo številne psihološke strategije, ki lahko pomagajo, da iz konfliktov, brez zmerjanja in poniževanja, potegnemo kar največ. Če boste k partnerju pristopili z veliko empatije in volje za razumevanje njegovega zornega kota, tudi če se z njim ne strinjate, ste naredili ogromno.

Dotik rešuje zaplete

Kljub odličnemu poznavanju "pravil" in korakov za reševanje konfliktov pa so čustva, posebej jeza, kdaj vendarle premočna in v pogovoru prevzamejo nadzor nad možgani ter tako (ne)hote za seboj puščajo brazgotine namesto rešitve zapleta. Pod stresom pač nismo najboljše verzije sebe, zato je vsako napeto razpravo najbolje začeti v čim mirnejših, ugodnejših pogojih, ko smo spočiti in nas otroci ves čas ne cukajo za rokave ali ne hitimo na naporni sestanek. Zgolj z željo, da dobite, kar želite, in brez motivacije, da izboljšate odnos, tudi ne bo šlo. Nasprotno, najnovejša raziskava Brittany Jakubiak s Katedre za psihologijo Univerze Syracuse in Brooke Feeney s Katedre za psihologijo na Univerzi Carnegie Mellon je pokazala, da je nežnost ključ, ki pomiri še tako neprijetno razvneto razpravo.

Prepričanje, da dotik rešuje zaplete, torej nikakor ni iz trte izvito. Njegov močan biokemijski učinek je namreč znanstveno potrjen, saj sproža nastanek povezovalnega hormona oksitocina in tudi izločanje hormonov sreče ali endorfinov. V številnih raziskavah, med katerimi so bili testiranci izpostavljeni močnemu stresu, pa je že nežen dotik občutno zmanjšal nivo stresnega hormona kortizola ter upočasnil in umiril močan srčni utrip. Zato pari, kažejo zaključki prej omenjene raziskave, ki se pogosteje nežno dotikajo, tudi sicer lažje komunicirajo, prijetneje rešujejo trenja, jih ne občutijo posebej stresno ter so veliko bolj motivirani, da prisluhnejo potrebam drugih.

image
Profimedia

Preobrat je zmeraj mogoč

V omenjeni raziskavi Jakubiakove in Feeneyeve je sodelovalo 140 parov, ki so se prepirali v laboratorijih, medtem ko so strokovnjaki z manipulacijo dosegli, da so se med burno razpravo prej ali slej tudi fizično dotaknili. Prvi skupini so tako naročili, da med pogovorom hkrati sodeluje pri povsem nevtralni aktivnosti, kot je sestavljanje kock, drugi, da se med tem držijo še za roko, ter tretji, da zgolj dvigujejo predmet brez fizičnega kontakta, tako so roki zaposlili vsem. Pare so med prepirom snemali, pred začetkom in ob koncu pa zaprosili še, da izpolnijo vprašalnik.

In ugotovitve? Tisti, ki so se med razpravo dotikali, so bili veliko konstruktivnejši pri iskanju kompromisov, pripravljeni poslušati ter sodelovati pri reševanju težav. Prav tako jim ni bilo težko priznati in sprejeti svojega dela krivde ter odgovornosti za zrelo vedenje - in kljub negativnim vibracijam so partnerju še naprej izkazovati pozitivna čustva. Veliko manjši stres kot sicer so doživeli celo tisti, ki so bili sprva zelo nezadovoljni z odnosom, a so se med prepirom dotikali, izmenjava mnenj pa je bila prijaznejša kot v kontrolni skupini. Dotikanje ni vplivalo le na kritičnost pogleda ter na moč obrambnih mehanizmov, res pa je, da med udeleženci nista bila izraziteje prisotna. Da bi se strokovnjakinji še dodatno prepričali v moč dotika, sta nato omenjenim dodali še kontrolno skupino, v katerih so si kandidati med razpravo morali zamišljati, da jih partner nežno boža po roki. Kar je bilo dovolj, da so bili manj napeti, kažejo poročila.

Trik za mirno in dolgo zvezo je torej zelo preprost. Če odmislimo nekaj dobre volje in zavestno odločitev v začetku pregrevanja ozračja. Če vas pa vročica preseneti, imejte v mislih, da nikoli ni prepozno za preobrat.

10 podcenjenih nevarnosti v razmerju
1. Partnerja ljubite, kot je, ali takega, kot postane

Ljudje se spreminjamo - med drugim tudi zato, ker si to želimo. Kdor vstopi v partnerstvo s pričakovanjem, da bo drugi ostal tak, kot ga je spoznal, bo zato prej ali slej razočaran.
2. Samostojnost
Osamljenost ne sme biti razlog, da se spustite v razmerje. Tudi v partnerskem odnosu pride do trenutkov, ko se boste počutili osamljene in same. Toda če se tega ne zavedate in upate, da vas bo partner osvobodil vseh želja in neprijetnih občutkov, ne bo mogel izpolniti pričakovanj in zahtev, zato bo razočaranje neizogibno.
3. Prtljaga
Vsi smo bili kdaj prizadeti ali naredili nekaj, česar se sramujemo. Vsaka oseba ima določene rane in s seboj nosi prtljago preteklosti, ki morda od časa do časa odpre določene rane. Na žalost v to (in na žalost pogosto) nezavedno vpletemo tudi trenutnega partnerja, čeprav dejansko pri tem nima vloge.
4. Ego
Kdo rad popusti ali prizna, da se je motil in naredil napako? Ego je težko požreti, tudi v razmerju. Toda prav v razmerju je to nujno. Če dva človeka trdno vztrajata pri svojem položaju, dolgoročno ne moreta napredovati skupaj.
5. Življenje je kaotično in z njim tudi odnos
Nemogoče je biti pripravljen na vse ali vedno imeti nadzor. Večino časa moramo improvizirati in kar najbolje izkoristiti položaj, ki nam je nekako vsiljen. Enako velja za partnerstva. Če želite biti srečni, se morate odreči sanjam o popolnosti in se prepustiti resničnosti.
6. Sočutje je napornejše od pričakovanj
Občutek empatije zveni kot nekaj samoumevnega, vendar v resnici ni tako preprosto. Vživljanje v perspektivo druge osebe zahteva moč - pa tudi pogum in veliko zaupanja. Toda če tega nismo sposobni, kakšen smisel ima razmerje? Zaupanje in sočutje lahko razvijeta le z dejavnim sodelovanjem in pripravljenostjo na tveganje.
7. Otroci pred partnerjem
Otroci so ledena gora, pa vendar jih brez partnerja ne bi bilo. Če to ni dovolj, da bi ga obravnavali enako ljubeče in skrbno kot otroke, potem razmislite.
8. Uveljavljanje prevlade
Vsi bi želeli uveljaviti svojo voljo, tudi v partnerstvu. Taki smo pač ljudje - in to je popolnoma v redu, dokler si priznamo. Potem poskrbimo, da pride enkrat na svoj račun eden, drugič drugi, v nasprotnem primeru pa prej ali slej izgubimo nadzor nad odnosom zaradi bojev za prevlado.
9. Nismo vajeni zvestobe
Živimo v hitrem času, v katerem je prilagodljivost ključna spretnost. Delovna mesta in mobilne telefone zamenjamo vsaki dve leti, kako smo potem lahko z istim partnerjem 10, 20, 30 let, ne da bi se dolgočasili? Na številnih življenjskih področjih zvestoba ni vredna veliko, kar lahko predstavlja nevarnost tudi za partnerstvo.
10. Nimamo se radi
Partner nas ne bo naučil samoljubja in samozavedanja, tega se moramo naučiti sami. Pred vsakim odnosom, med njim in ob njem. Seveda je partnerstvo lahko eden od stebrov, na katerih gradimo svoje samospoštovanje, toda kdor se v razmerje spusti brez neodvisne in brezpogojne ljubezni do sebe, pričakuje preveč. Navsezadnje je tudi partner samo človek in ima verjetno že dovolj dela z vzpostavljanjem lastne samozavesti.
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku