Leonardovo leto 2019: Pol tisočletja od smrti enega najpomembnejših umov

Adrian Grizold, 13.4.2019

Koračil je tudi po slovenskem Posočju. Sloviti renesančni arhitekt, izumitelj in inženir pred dobrimi petsto leti v naših krajih načrtoval obrambo pred turškimi vpadi.

Na vrhuncu renesanse je svet stopal v novo obdobje zahodne civilizacije, sodobno dobo nenehnega razvoja. Turki so (znova) ogrožali del stare celine in naše kraje; skušali so prodreti še v civilizacijske zibelke severnoitalijanskih nižavij. Tisočletje prej se je tja odpravljal že osvajalec Atila, ko se je s hunsko vojsko namenil iz Panonije proti Rimu. Na začetku 16. stoletja je sosednje, takrat že usihajoče Benetke, pred osmansko ekspanzijo branil tudi univerzalni renesančni genij Leonardo da Vinci in tiste dni koračil po Posočju. Drugega maja bo minilo pol tisočletja od njegove smrti, ostal je eden najpomembnejših umov, njegove kosti pa so se verjetno izgubile v viharjih neusmiljenega časa.

Že takrat je napovedal podnebne spremembe

Že v petem stoletju je okoli najsevernejšega sredozemskega zaliva (brez Črnega morja), kjer so se po grškem mitu davno prej vračali domov Argonavti, s svojimi osvajalskimi konjeniki sejal grozo krvoločni "bič božji" - Atila, ki je zaznamoval tudi našo davno preteklost. V sloviti milanski Scali so se tega zanimivega in za nas (so)usodnega delčka zgodovine spomnili na uvodu tekoče sezono z imenitnimi izvedbami, žal skoraj pozabljene, Verdijeve zgodovinske opere Atila. Pri nas je ta zgodovinska epizoda ostala le košček romantične preteklosti v maniri Finžgarjeve zvedavosti in večstranskih ambicij romana Pod svobodnim soncem.

image
Simbol idealnih razmerij

Goreči patriot Verdi je z nizom zgodnjih in praviloma bojevitih romantičnih oper gradil idealistično vizijo nove in združene Italije in Evrope; tako se v operi Atila fiktivno srečata rimski papež in hunski osvajalec in preprečita usodni spopad civilizacij. Tudi onstran Jadrana - Beneškega oziroma Tržaškega zaliva in Soče - je bil namreč strah pred divjimi osvajalci z vzhoda stalen in velik: iz azijskih širjav in Panonske ravnice so ti verjetno prek naših notranjskih prelazov prodirali na zahod. Mrki Atila je s svojimi krvoločnimi hordami prispel do Jadrana, kjer so Huni in drugi barbari pustošili ter prebivalce pognali v lagune, ki se razprostirajo med Sočo in Padom. Porušili so davni Oglej in sprožili vizijo bodočih čudežnih Benetk. Še ena večna zgodba o begunstvu.

Tisočletje kasneje, v Leonardovi dobi med letoma 1470 in 1499, je prek danes deloma našega ozemlja potekalo kar devet turških vdorov, o njih še pričajo utrjena mesta in obrambne črte, na Obali nanje spominjajo utrjena cerkvica v Hrastovljah (Mrtvaški ples) in ostanki protiturških taborov v Kubedu, Glemu ali Podpeči na kraškem robu, tudi mogočno piransko obzidje je iz tistih časov.

image
Leonardov muzej v Benetkah

Med letoma 1512 in 1515 so Benetke znova ogrožali Francozi, pa porajajoči se Habsburžani in številne nemirne mestne države ter Vatikan. Beneška država je iz lagun in otočkov silila v mesta rodovitnega nižavja. Iz terre ferme je nastajal nov cvet. Beneška republika Serenissima je sicer izgubljala pomorski in trgovski primat z Orientom, a je bila vse do bridkega konca v času Napoleona zapletena v izzive in celo vojne spopade. Velika morija se je na širšem območju končala šele s soško fronto in tragičnim koncem prve svetovne vojne.                                                                                                              

Da Vinci v Gradišču

Tudi za mlajšega obeh renesančnih velikanov in mojstrov, Michelangela, lahko upravičeno domnevamo, da je v nemirnih časih firenške medičejske države in tekme med Vatikanom in Firencami po paničnem begu pred fanatičnim menihom Savonarolo na poti v Benetke celo razmišljal, da bi se podal v daljni Istanbul in svojo ustvarjalno moč podobno kot tekmec ponudil mogočnemu sultanu. Znano je, da naj bi bil Leonardo vladarju z Bosporja skušal prodati tehnične iznajdbe in orožarske izume in arhitekturne predloge.

image
Zgodovinsko furlansko Gradišče

Lani decembra so v zamejskem Gradišču ob Soči (Gradisca d'Isonzo) v Furlaniji odprli temeljito prenovljeno zgodovinsko stavbo - hišo Maccari. Med tam razstavljenimi dragocenostmi sta nadvse zanimiva eksponata, digitalni reprodukciji iz Leonardovega Atlantskega kodeksa, zbira risb, osnutkov, študij in podrobnih opisov iznajdb in dognanj, ki se jih je skupaj ohranilo menda kar prek deset tisoč. V omenjenem kodeksu Leonardo med drugim opisuje načrte za gradnjo premične pregrade na Soči. Z njeno pomočjo naj bi ob grozečem turškem vpadu poplavili širše območje med rekama Sočo in Vipavo.

Verjetno je zvedavi da Vinci, ki se je med drugim dolgo ubadal s preusmeritvijo Arna mimo Pise, takrat prehodil dele Posočja, zlasti široko ustje reke, meril in proučeval ter skiciral razpreden vodotok, proučeval gibanje vode ter o obnašanju rek zbiral podatke med prebivalstvom. Študijo dognanj in rešitve je predložil dožu in velikemu svetu, a so jih Benečani zavrnili, češ da načrti niso uresničljivi, predvsem zaradi previsokih stroškov.

Med laguno, Alpami in Jadranom

Benetke so bile v nenehnem konfliktu s sosedi, ranljiva je bila dolga vzhodna meja proti Balkanu, ki je segala na naše današnje ozemlje od Istre v Posočje med Bovcem in Tolminom, pa do Idrije. Beneško turška vojna, ki je uradno trajala med letoma 1499 in 1502, je vsekakor precej zaznamovala te zanimive prepišne kraje med veličastnim gorskim obročem in morjem.

V zgodovinski furlanski Gradiški oziroma Gradišču pri Gorici, ki se ponaša z mogočno srednjeveško trdnjavo, danes prepoznamo skrbno urejeno mestece v združenju najlepših krajev v Italiji. Tam želijo ohraniti nadvse bogato zgodovinsko dediščino nekoč nasprotujočih si strani. In tokrat se niso ustrašili stroškov, dokončali so projekt iz leta 2002, kar jih je stalo več kot tri milijone evrov.

Leonardovo leto 2019
Slavni možak pred pol tisočletja ni poznal meja, podajal se je z dvora na dvor in ponujal svoje usluge, od podob in kipov do iznajdb in organizacije razkošnih slavij. Zanimal ga ves takrat znani in neznani svet. Po današnjih merilih je bil umetnik in znanstvenik, univerzalni um, anatom, arhitekt, kipar, slikar, izumitelj in inženir in zdravilec, organizator in glasbenik ter graditelj inštrumentov, pa še filozof za povrh - univerzalni renesančni genij. Živel in ustvarjal je v današnji Italiji in Franciji, ki sta si bili takrat pošteno v laseh. In aktualno se še danes prepirata o Leonardu, njegove kosti je iz kapele raznosila burja zgodovine.
Letos se bo zvrstilo več kot 500 najrazličnejših prireditev: pridružila se jim bo velika razstava v pariškem Louvru, kjer so si prizadevali zbrati vseh 14 ali 17 njegovih do današnjih dni ohranjenih slik. Italijani pojasnjujejo, da je Leonardo živel v Franciji le zadnja tri leta (delal je za kralja Franca I.) in tam umrl, morda resda v kraljevih rokah.
Delal je veliko, ohranjenega je relativno malo. Podobo - simbol Vitruvijevega človeka hranijo v Benetkah, slovita in razvpita Mona Liza je v Parizu kot še 22 risb in tretjina njegovih slik. A Francozi so uvidevno radodarni, saj bodo sosedom posodili več del za prihodnje Rafaelovo leto 2020.
Sosedi se bodo svojemu in našemu Leonardu še posebej poklonili v Torinu, Milanu, Firencah in seveda Leonardovem rojstnem kraju. Niz odmevnih prireditev je začela obsežna razstava Codea Leicester v slavni firenški galeriji Uffizi. Zbir Leonardovih zapisov velja za najdražji rokopis vseh časov, leta 1994 si ga je za skoraj štirideset milijonov dolarjev privoščil Bill Gates.

V lagunah so bile Benetke nenehno v sporih in spopadih z okolico, v Leonardovem času so se vojskovale proti Cambraiški ligi, torej kar z Avstrijci, Francozi, Španijo in Neapljem, tudi nekaterimi mestnimi državami Padske nižine in z Vatikanom.

Gradiška, ki leži v goriški provinci, je ob koncu 15. stoletja pod novo beneško oblastjo postala pomembno obrambno središče proti Turkom, ti pregovorno vetrovni in mrzli kraji med gorami, lagunami in morjem pa niso izvedli Leonardovih zamisli tudi zato, ker so goriško grofijo sočasno osvajali Habsburžani. Spopadi so trajali vse do leta 1516, ko so Habsburžani dobili še Bovec, Tolmin in Idrijo; leta 1717 se je območje vrnilo v objem Habsburžanov, ki so s Trstom pričeli zadnjo zlato dobo zgornjega Jadrana.

image
Grozeče oklepno vozilo

Tromeja med romanskim, germanskim in slovanskim svetom je ostala nemirna, med prvo svetovno vojno se je tam na soški fronti odvijalo dvanajst bitk med Italijani in Avstrijci. Danes so to razviti turistični kraji presežno bogate regije Alpe-Jadran.

Vojni dobičkar Leonardo

Že pred desetletjem je na takrat oživljeni falski graščini blizu Maribora o Leonardovem obisku naših krajev poročal italijanski raziskovalec in kreativni muzeolog Alessandro Vezzosi, svetovno znan preučevalec Da Vincijeva življenja in dela, direktor zanimive institucije Museo Ideale Leonardo da Vinci v genijevem toskanskem rojstnem kraju. Zbranim je pojasnil, da obstajajo zanesljivi dokumenti, da se je slavni Leonardo marca 1500 pojavil v Benetkah, tam ostal več mesecev in se v tem času odpravil v Posočje do rek Soče in Vipave. Obiskal je Gradišče, kjer naj bi svetoval pri širitvi mogočne trdnjave, se podal tudi v Gorico, ogledal si je toka obeh rek, meril in računal, se pogovarjal s prebivalci in načrtoval gradnjo mostu čez Vipavo, ko je razmišljal še o mogočnem, 350 metrov dolgem kamnitem mostu med Evropo in Azijo pri Carigradu.

Načrtovane prestavljive pregrade je omenjal še v letu 1517 in morda predvideval še premično artilerijsko obrambo s svojimi iznajdbami predhodnikov sodobnih topov. Vezzosi je razkril manj znanega Leonarda kot izumitelja bojnih strojev, naprav in orožja v monografiji Neskončni Leonardo.

V Benetke je Leonardo menda prišel že leta 1499, potem ko se je umaknil iz Milana, kjer je končal znamenito veliko samostansko fresko Poslednja večerja. Med drugim je sprejel službo pri zloglasnem papeškem sinu Cesareu Borgii, pospešeno se je ukvarjal z izumi orožja in bojnih strojev ter razglabljal še o drugih iznajdbah prihodnosti, ki so segali od ladij in letečih strojev. Kako dolgo je v laguni dejansko ostal in kaj vse je Benetkam ponudil, a ne vemo natančno. Po beguncu Danteju, piscu Božanske komedije, ki je našel zatočišče v Devinu in navdih v kraškem podzemlju, je torej še slikar Poslednje večerje in Mone Lize stopil na naša zgodovinska tla.

image
Leonardov metalec krogel

Leonardova čudežna leta

Nastale so tudi domnevne zgodbe o "čudežnih letih", gradnji fantastičnih strojev in naprav. Med drugim naj bi ponovno odkril antični Heronov parni stroj, po starih arabskih načrtih oblikoval vrtljive žerjave in se trdovratno ubadal z izzivom perpetuuma mobile. Za težaško pristaniško delo je iznašel napravo, podobno tekočemu traku, zamislil si je ladje na kolesa z lopatami in na parni pogon. Prva naj bi zaplula že poleti 1507 vzdolž jadranske obale. Kako daleč so te fantastične zgodbe od resnice, je stopnja razvnetosti domišljije. So pa Benečani nekoč vlekli ladje po kopnem do Gardskega jezera in tam dobili jezersko bitko.

V Benetkah naj bi se Leonardu porodila zamisel, da bi mesta v Padski nižini in beneške otoke povezal z nekakšno železnico oziroma parnimi kočijami, že leta 1539 naj bi bila takšna proga uvedena med Benetkami in Verono.

Leta 1501 je neumorni tuhtač oblikoval predhodnika raketometa, za novega beneškega doža pa iznašel predhodnice sodobnih pištol in pušk. Še več! Za fantastični beneški arzenal je zgradil štiri parne tanke: v trebuhu velikana gori peklenski ogenj, žvižganje in renčanje stresa zrak, v nasprotnikih vzbuja grozo.

image
Okoli najsevernejšega zaliva

Pred smrtjo je Da Vinci še posebej rad risal vodo in valove ter veliko razmišljal o usodi sveta; Vezzosi ugotavlja, da je napovedal podnebne spremembe: da se bo zemlja izsušila, temperatura rasla, rastline, živali in človek pa bodo izumrli. Očitno se je Leonardo zavedal, da človek že iz antičnih časov usodno posega v naravo. Z življenjem in početjem ter nekaj deli, ki so nam ostala, je mojster postal in ostal predmet špekulacij in imeniten, hvaležen medij za ljubitelje in avtorje spektakularnih teorij zarot.

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku