Krvni tlak je naš tihi ubijalec

A. Nana Rituper Rodež, 4.10.2018
A. Nana Rituper Rodež

V Sloveniji ima povišan krvni tlak vsak drugi odrasli, a le malo se jih ustrezno zdravi.

Krvi tlak ima vitalno funkcijo v našem telesu, je tista sila, s katero kri pritiska na steno krvnih žil, ko teče po njih. Merita se zgornji in spodnji tlak, zgornji ali sistolični je tlak arterije, s katerim srce kri med utripom potiska po žilah, spodnji ali diastolični pa je tlak v arteriji, ko je srce v mirovanju oziroma se polni. Krvni tlak se čez dan spreminja, čez dan je višji, ponoči upada, lahko pa nam ga kdo tudi dvigne, a se običajno vrne v normalne tirnice. Zaradi različnih vzrokov je lahko krvni tlak stalno povišan, česar ne zaznamo, ker takoj ne povzroča težav, telesu in zdravju pa zelo škodi. Pravimo mu tudi tihi ubijalec. Kako prepoznati povišan krvni tlak in kako z njimi živeti, nam je razložila Suzana Maučec, diplomirana medicinska sestra in magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Murska Sobota.

Normalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mmHg. Če je krvi tlak povišan nad normalnimi vrednostmi, govorimo o arterijski hipertenziji.

Če je krvi tlak povišan nad normalnimi vrednostmi, govorimo o arterijski hipertenziji. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak vsak četrti odrasli prebivalec, v Sloveniji celo vsak drugi odrasli, vse pogosteje pa se pojavlja tudi pri mladostnikih. Najhuje ob tem je, da se skoraj polovica populacije ne zaveda, da ima povišan krvni tlak. Dolgoročno je človek s povišanim tlakom izpostavljen tveganju, lahko zboli za srčno-žilnimi obolenji, povišan tlak povzroča možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, lahko okvari tarčne organe, kot so možgani, ledvice ali oči. Brez ustreznega zdravljenja hipertenzije pride kar sedemkrat pogosteje do možganske kapi. V Sloveniji jo vsako leto doživi 4400 ljudi, skoraj polovica jih umre, povzroča pa tudi trajno invalidnost. Srčni infarkt doživi okoli pet tisoč ljudi, od tega jih 700 umre. Nemalokrat gredo sladkorna bolezen, hipertenzija in še katera bolezen z roko v roki, kar je skupaj še močnejši dejavnik tveganja.

Kdaj je krvni tlak previsok?

Normalna vrednost krvnega tlaka je 120/80 mmHg, o arterijski hipertenziji pa govorimo, ko je tlak kronično zvišan oziroma če je ob več zaporednih meritvah višji od 140/90 mmHg. Pomembno je vedeti, da je s starostjo krvni tlak nekoliko višji, saj so žile že bolj arteriosklerotične in nastajajo večje zapore. Pozorni moramo biti tudi takrat, ko imata oba tlaka, spodnji in zgornji, podobne vrednosti oziroma so številke precej skupaj.

Prepoznavnih in očitnih znakov, ob katerih bi takoj posumili na povišan tlak, še posebno če s tem nikoli nismo imeli težav, ni. Zato pridejo pacienti velikokrat k zdravniku zaradi drugih vzrokov in zdravstvenih težav, lahko tožijo o slabem počutju, glavobolu, bolečinah v zatilju ali nad čelom, imajo vrtoglavice ali rdečico v obraz, imajo težave z očmi. Povišan krvni tlak in s tem sum na hipertenzijo nemalokrat prvi odkrijejo v referenčnih ambulantah, kjer vsem pacientom zmerijo krvni tlak. Vendar ena meritev, ki pokaže povišan krvni tlak, še nič ne pomeni, šele ob večkrat izmerjenih višjih vrednostih lahko zdravnik postavi diagnozo arterijska hipertenzija. Maučečeva svetuje: »Če ima kdo povišan tlak ali sum na hipertenzijo v ambulanti, sicer pa ne, svoj tlak s kakovostnimi napravami meri in spremlja tudi doma. Najbolje je, da si kakšen teden dvakrat na dan ob istem času meri in beleži vrednosti.«

image
A. Nana Rituper Rodež Suzana Maučec: »Veliko hipertonikov zdravila ne jemlje redno in opušča terapijo, ker se jim zdi trenutno tlak uravnan ali ne čutijo posebnih težav.«

Kaj nam dviguje krvni tlak?

Nekaj je dedni faktor, zato se pacienta povpraša o družinski anamnezi, ali so imeli podobne težave starši in stari starši. Da zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, so moški veliko bolj ogroženi kot ženske, saj ženske varujejo hormoni, estrogen, po menopavzi pa se ogroženost pri ženskah poveča. Vzrok so lahko druge bolezni, na primer ledvične ali endokrinološke. Bistven pa je življenjski slog. Na povišan krvni tlak vplivata čezmerna telesna teža pa prevelik vnos soli - za odraslega je dovolj ena žlička soli, povprečno pa Slovenec poje dve žlički na dan. Tudi izpostavljenost stresu, kajenje, čezmerno uživanje alkohola in kofeina ter telesna nedejavnost. In ko se nekomu postavi diagnoza, mu najprej svetujejo spremembo načina življenja in slabih navad, zdravnik pa pacientu predpiše tudi ustrezna zdravila.

Na povišan krvni tlak vplivajo čezmerna telesna teža, prevelik vnos soli, izpostavljenost stresu, kajenje, čezmerno uživanje alkohola in kofeina ter telesna nedejavnost.

Pravega zdravila, ki deluje na žile in pospešuje izločanje vode iz našega telesa, ni enostavno najti. Raziskave kažejo, da ima samo kakšnih deset odstotkov zdravljenih bolnikov s hipertenzijo ustrezno urejen krvni tlak. Veliko hipertonikov zdravil ne jemlje redno in opušča terapijo, ker se jim zdi trenutno tlak uravnan ali ne čutijo posebnih težav. Mnogi pacienti, ki že dlje časa jemljejo določeno zdravila, pa so navajeni, da hodijo v ambulanto le po recepte. Dobro je, da se vsake toliko časa posvetujejo pri zdravniku in preverijo, ali imajo učinkovita zdravila in ali še delujejo pri njihovih težavah, opozarja Maučečeva. Problem nezdravljenja visokega krvnega tlaka ali napačno zdravljenje povzroča ali poveča verjetnost za nastanek prej omenjenih bolezni.

In ko je krvni tlak prenizek?

Običajno imajo nizek krvni tlak ženske, ki so bolj drobne konstitucije in z manj telesne teže. O nizkem krvnem tlaku ali hipotenziji govorimo takrat, ko je vrednost zgornjega tlaka večkrat pod 90 mmHg in spodnjega pod 60 mmHg, s čimer se zmanjša tok krvi skozi vitalne organe. Če posameznik nima posebnih težav, lahko s prenizkim tlakom živi normalno. Drugo pa je, če se zaradi tega slabše počuti, se mu vrti, ima omedlevico in kaže druge zdravstvene simptome. Pomembno je, da taki ljudje pijejo dovolj tekočine, zaužijejo kaj slanega, počasneje vstajajo iz ležečih položajev, da ne pride do padcev. Svetujemo jim, da zjutraj naredijo nekaj počepov ali kakšno drugo zmerno telesno aktivnost. Sicer pa nizek krvni tlak ne ogroža zdravja in življenja in ni tako nevaren kot visok krvni tlak.

Anketa

Ali radi gledate slovenske filme?

Sudoku