Kostanj za zdravje in kulinarične užitke
Kuhan ali pečen kostanj je okusna in zdrava popestritev jedilnika, nabiranje pa odlična rekreacija in zabava za vso družino. Iz njega delajo tudi tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami.
Konec 16. stoletja so kostanj s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo, da je krasil drevorede in parke, šele v 19. stoletju pa je postal tudi cenjena zdravilna rastlina. Iz cvetov so kuhali čaje, liste pa uporabljali proti kašlju in revmatizmu. Vsebujejo namreč flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini se je dobro obnesel tudi pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom ali drugih težavah z dihali, njegova skorja pa je veljala za nadomestek za kininovo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.
Blagodejen za kapilare
Escin je sestavina v kostanjevih semenih, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Znanstveniki menijo, da znižuje nastanek in vpliv encimov, ki razkrajajo notranje stene žil lasnic. Kostanj je torej odlično naravno zdravilo za blaženje krčnih žil, vendar se prvi znaki izboljšanja pokažejo šele po enem ali dveh tednih uživanja. Čaj iz skorje uporabljamo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja, griži ter podobnih obolenjih. Še danes pa se cvetovi kostanja v ljudski medicini uporabljajo za krepitev telesa, proti driskam in kožnim lisam. Pijemo vedno poparke posušenih delov drevesa, ki naj namočeni v vodi stojijo 15 minut. Pri prehladih pripravimo poparek iz dveh čajnih žlic suhih cvetov ter ga pijemo trikrat na dan. Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, pa uporabljamo zavretek iz pol čajne žlice posušene skorje.
Samostojen obrok
Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamini C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj ima 100 gramov pečenega le 213 kilokalorij (kcal) in kuhanega zgolj okoli 170 kilokalorij.
Ne bojte se bodic
Nabrani kostanj, ki ga ne boste takoj porabili, lahko za nekaj dni shranite. Na hladnem ga imate lahko tudi deset dni. Potem se bo postopoma posušil ali se bodo začeli z njim sladkati črvi. Nikar ga ne shranite vlažnega in v plastični vrečki v hladilniku, saj bo začel prav kmalu plesneti. Najbolje je, da ga čim prej, zdravega in biološko polnovrednega, pojeste.
Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je primeren za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi ju "hranil" ter izboljšal življenjsko energijo. Zaradi sestave in prehranske vrednosti je primerna izbira tudi za šolarje, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok, nikar skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.
Pečen ali kuhan
Daleč najbolj priljubljen je pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, ki jih damo v hladno vodo s ščepcem soli ter kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti. Italijani vodi dodajo še žlico janeža. Za uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih pa v mleku.
Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi, od pirejev, juh, nadevov puranov, gosi, piščancev, za torte, narastke, kolače, pudinge, celo sladolede. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic - glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica. Zaradi visoke vsebnosti škroba iz kostanja izdelujejo moko, ki jo lahko uporabljamo samostojno ali zmešamo z moko iz žitaric. Primerna je za pripravo peciva in kruha, odličnih sladic, omak, juh pa tudi testenin. Ne zamudite ga.
Tonik proti krčnim žilam
Dvajset svežih zrelih kostanjev olupimo, drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo ter mirno hranimo dalj časa. Za uporabo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah ter vnetjih žil jo razredčimo z enakim delom vode.
Baba Vanga in Nostradamus: Kaj sta napovedala za leto 2020?
Napovedi baba Vange
Slepa bolgarska prerokinja, ki se je rodila leta 1911 v Severni Makedoniji in v 86. letu starosti umrla v Sofiji, je malo pred smrtjo napovedala, da bo leto 2020 Evropi prineslo invazijo muslimanskega ekstremizma in veliko gospodarsko krizo. Njena preroška napoved je stari celini napovedala kemične napade in propad obstoja. Interpreti njenih prerokb so iz njenih napovedi razbrali prihajajoči atentat na ruskega predsednika Putina in hudo bolezen ameriškega predsednika Trumpa, ki naj bi zaradi skrivnostne bolezni oglušel, vplivala pa naj bi tudi na njegove možgane.
Vanga je pri 12 letih oslepela in kmalu začela kazati domnevno paranormalne sposobnosti. Za eno njenih najsrhljivejših napovedi velja napad na newyorška dvojčka 11. septembra 2001, ko je pred terorističnim napadom naznanila, da bosta "jekleni ptici uničili ameriški imperij za vedno". Za leto 2004 je pravilno napovedala uničujoči cunami v Aziji, leta 2020 tistemu območju napoveduje razdejanje zaradi močnega potresa s 7,5 jakostjo. Tudi Rusiji po njenih napovedih v prihajajočem letu grozi razdejanje, nanjo naj bi padel velik meteor.
Do leta 2028 naj bi svet doživel konec lakote, do leta 2256 bo človek poselil Mars, Zemlja pa do leta 2341 ne bo več naš dom. "Prihajajo težki časi. Ljudi bo delila njihova vera," je napovedala, kot pravijo njeni podporniki, ki širijo sporočila naprej. Da je čudodelna zdravilka in točna napovedalka prihodnosti, verjamejo milijoni po svetu in zato se jo je prijel vzdevek balkanski Nostredamus.
Kdo je bil Nostradamus?
Michel de Nostradame, predvsem znan kot Nostradamus, je bil znani francoski jasnovidec in zdravnik. Rodil se je leta 1503 v Provansi in umrl pri 63-ih ter si svojo smrt leta 1566 po pripovedih pravilno napovedal sam. Enako kot Vanda je tudi Nostradamus za leto 2020 svetu napovedal številne naravne katastrofe, med drugim hud potres v ZDA. Nekateri interpreti njegovih napovedi ocenjujejo, da bi ravno ta potres lahko povzročil potopitev celotne Kalifornije, kot jo je v njeni prihodnosti napovedal francoski prerok. Potresi naj bi pretili tudi Evropi, najhujši v Turčiji z jakostjo do 7,4 po Richterjevi lestvici. Grčijo in Hrvaško naj bi prizadeli naravni požari, vročinski valovi pa Portugalsko, Španijo, Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. Uničujoče poplave naj bi grozile Italiji, Češki in Veliki Britaniji, ki ji Nostradamus napoveduje novega kralja. Tako so se začele pojavljati špekulacije, ali bo Elizabeta II. umrla ali morda prestol prepustila sinu Charlesu.
Številne orkane in poplave naj bi povzročilo taljenje ledu in posledično dvig morja, saj naj bi se zaradi klimatskih sprememb odlomil del Antarktike. To naj bi povzročilo množično izseljevanje z določenih področij, milijone ljudi naj bi bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, primanjkovalo naj bi pitne vode in hrane. Nostradamus je verjel tudi v možnost vroče vojne, ki bi se lahko začela v prihajajočem letu zaradi vse manj naravnih virov in globalnega segrevanja, kot največjo grožnjo svetovnemu prebivalstvu v prihodnosti pa je napovedal teroristične in biološke napade.
