Kostanj za zdravje in kulinarične užitke
Kuhan ali pečen kostanj je okusna in zdrava popestritev jedilnika, nabiranje pa odlična rekreacija in zabava za vso družino. Iz njega delajo tudi tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami.
Konec 16. stoletja so kostanj s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo, da je krasil drevorede in parke, šele v 19. stoletju pa je postal tudi cenjena zdravilna rastlina. Iz cvetov so kuhali čaje, liste pa uporabljali proti kašlju in revmatizmu. Vsebujejo namreč flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini se je dobro obnesel tudi pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom ali drugih težavah z dihali, njegova skorja pa je veljala za nadomestek za kininovo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.
Blagodejen za kapilare
Escin je sestavina v kostanjevih semenih, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Znanstveniki menijo, da znižuje nastanek in vpliv encimov, ki razkrajajo notranje stene žil lasnic. Kostanj je torej odlično naravno zdravilo za blaženje krčnih žil, vendar se prvi znaki izboljšanja pokažejo šele po enem ali dveh tednih uživanja. Čaj iz skorje uporabljamo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja, griži ter podobnih obolenjih. Še danes pa se cvetovi kostanja v ljudski medicini uporabljajo za krepitev telesa, proti driskam in kožnim lisam. Pijemo vedno poparke posušenih delov drevesa, ki naj namočeni v vodi stojijo 15 minut. Pri prehladih pripravimo poparek iz dveh čajnih žlic suhih cvetov ter ga pijemo trikrat na dan. Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, pa uporabljamo zavretek iz pol čajne žlice posušene skorje.
Samostojen obrok
Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamini C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj ima 100 gramov pečenega le 213 kilokalorij (kcal) in kuhanega zgolj okoli 170 kilokalorij.
Ne bojte se bodic
Nabrani kostanj, ki ga ne boste takoj porabili, lahko za nekaj dni shranite. Na hladnem ga imate lahko tudi deset dni. Potem se bo postopoma posušil ali se bodo začeli z njim sladkati črvi. Nikar ga ne shranite vlažnega in v plastični vrečki v hladilniku, saj bo začel prav kmalu plesneti. Najbolje je, da ga čim prej, zdravega in biološko polnovrednega, pojeste.
Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je primeren za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi ju "hranil" ter izboljšal življenjsko energijo. Zaradi sestave in prehranske vrednosti je primerna izbira tudi za šolarje, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok, nikar skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.
Pečen ali kuhan
Daleč najbolj priljubljen je pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, ki jih damo v hladno vodo s ščepcem soli ter kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti. Italijani vodi dodajo še žlico janeža. Za uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih pa v mleku.
Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi, od pirejev, juh, nadevov puranov, gosi, piščancev, za torte, narastke, kolače, pudinge, celo sladolede. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic - glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica. Zaradi visoke vsebnosti škroba iz kostanja izdelujejo moko, ki jo lahko uporabljamo samostojno ali zmešamo z moko iz žitaric. Primerna je za pripravo peciva in kruha, odličnih sladic, omak, juh pa tudi testenin. Ne zamudite ga.
Tonik proti krčnim žilam
Dvajset svežih zrelih kostanjev olupimo, drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo ter mirno hranimo dalj časa. Za uporabo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah ter vnetjih žil jo razredčimo z enakim delom vode.
V skupnosti socialnih zavodov ob novih okužbah opozarjajo na pomanjkanje sistemske ureditve za osamitev obolelih
Ob tem poudarjajo, da ministrstvo še naprej zahteva, naj se v domovih vzpostavijo tri ločene cone, kar po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ni izvedljivo. "Tovrstno zadrževanje obolelih s koronavirusno boleznijo 19 v domovih za starejše je v jasnem neskladju z zakonodajo in predstavlja tudi kršitev pravic zdravih stanovalk in stanovalcev," so zapisali v sporočilu za javnost.
Vztrajajo, da je ob pojavu okužb s koronavirusom obolele treba nemudoma in brez odlašanja osamiti zunaj doma, saj lahko le tako učinkovito zajezimo nadaljnje širjenje okužb. "Osamitev izven doma ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, temveč potrebujemo sistemsko ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela v vseh prizadetih domovih ter jim s tem omogočila hitro odzivanje," sporoča Denis Sahernik, v. d. sekretarja Skupnosti. Kot pravi, se je v aktualnem primeru pokazalo, da pristojnim takšnega načrta, ki bi vključeval tudi hitre kadrovske in druge okrepitve, ni uspelo pripraviti, prav tako niso zagotovili lokacije ali več lokacij z vso potrebno opremo in s strokovnimi ekipami, ki so nujne za učinkovito izvajanje popolne osamitve. "Ponovno poudarjamo, da večina domov za starejše nima osnovnih prostorskih, tehničnih, kadrovskih in drugih virov za izvajanje popolne in učinkovite osamitve oseb, okuženih s koronavirusom, kot to zahteva veljavna zakonodaja," meni Sahernik.
V skupnosti poudarjajo, da osamitev oseb s koronavirusno boleznijo 19 v domu za starejše ni samo neprimerna in neučinkovita, temveč je v neskladju z veljavno zakonodajo. Kritični so do ministrstva zaradi zahtev, da socialnovarstveni zavodi pred sprostitvijo novih sprejemov stanovalk in stanovalcev pripravijo ter posredujejo v potrditev krizne načrte za ukrepanje ob pojavu okužb s koronavirusom. Kot so to zavodi tudi storili, a v skupnosti opozarjajo, da še niso prejeli povratnih informacij o tem, ali so pripravljeni dokumenti ustrezni. Poleg tega navajajo, da je le manjšina socialnovarstvenih zavodov prejela povrnjene stroške zaradi izplačila kriznih dodatkov zaposlenim v marcu. Vsi socialnovarstveni zavodi še čakajo na povrnitev stroškov zaradi izplačila kriznih dodatkov v aprilu in maju ter na povračilo izpada dohodka zaradi praznih postelj in povračilo stroškov za nakup materialnih sredstev zaradi epidemije.
Kaj se dogaja v telesu med dieto? Manjši dnevni vnos kalorij upočasni izgubljanje odvečnih kilogramov
Če jemo ogljikove hidrate, se zviša raven krvnega sladkorja. Za koliko se ta zviša, je odvisno od glikemičnega indeksa posameznih živil.
Glikemični indeks razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi na lestvici od ena do sto. Živila z visokim glikemičnim indeksom hitro razpadejo, kar povzroči hiter porast krvnega sladkorja, ki mu sledi tudi nagel padec. Zaradi hitrih sprememb ravni krvnega sladkorja se lahko poveča tveganje za debelost, diabetes in bolezni srca. Če se torej izogibamo živilom z visokim glikemičnim indeksom, kot so na primer gazirane pijače, sladkarije in beli kruh, lahko to tveganje precej zmanjšamo.
Z uživanjem živil z nizkim glikemičnim indeksom poskrbimo za stabilne ravni sladkorja v krvi ter preprečimo nenadne padce energije. Stabilne ravni glukoze v krvi so lahko tudi koristne, saj lahko nizek krvni sladkor po njegovem nenadnem povišanju zmanjša našo sposobnost osredotočanja in učenja.
Kava in kortizol
Z omejenim vnosom kave lahko znižamo ravni stresnega hormona kortizola. Visoke ravni kortizola namreč zmanjšajo človekovo sposobnost za obvladovanje nenehnih pritiskov in so škodljive za imunski sistem. Kofein še dodatno okrepi negativne učinke kortizola, zato z omejitvijo vnosa kave takoj prispevamo k zmanjšanju teh negativnih učinkov.
Močno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij
Močno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij upočasni izgubljanje odvečnih kilogramov, namesto da bi ga pospešilo, saj organizmu preprečuje, da bi učinkovito kuril maščobe. Organizem namreč takoj vklopi obrambni mehanizem in se začne obnašati kot med stradanjem. To pomeni, da začne skrajno varčno porabljati energijo, ki jo ima na voljo. Posledica tega sta izguba mišične mase in počasnejši metabolizem. Posledica počasnejšega metabolizma pa je počasnejše izgubljanje odvečnih kilogramov.
Metabolna stopnja je odvisna od stopnje mišične mase - metabolna stopnja je torej višja pri ljudeh z več mišične mase. Mišice porabijo precej več energije kot maščoba, zato se z izgubo mišične mase znižata metabolna stopnja in število pokurjenih kalorij. Pomembno je, da ljudje ohranjajo zdravo metabolno stopnjo, predvsem ko so na shujševalni dieti. Zato je zanje priporočljivo, da se prehranjujejo in telovadijo razumno.
Še posebno učinkovito lahko svojo mišično maso povečamo z vajami za moč. Za vsakega dodatnega pol kilograma mišic, ki ga človek razvije, njegovo telo vsak dan pokuri približno 50 kilokalorij več. Da bi se izognili nezdravemu znižanju metabolne stopnje, vnosa kalorij po mnenju strokovnjakov nikoli ne bi smeli znižati pod 1000 ali 1200 kilokalorij na dan. (News-medical.net)
