Kos potice je boljši od čokoladnega dedka Mraza

Franja Žišt, 22.12.2018
Arhiv Večera

Strokovnjaki opozarjajo na pomen zmernega uživanja hrane in pijače, posebno v prazničnih dneh, ko se mize običajno šibijo od dobrot.

Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in težko prebavljive praznične hrane je v tem času več prebavnih težav, poslabšajo se tudi kronične bolezni, opozarjajo zdravniki. "Tudi otroci v tem obdobju pojedo več sladkih dobrot kot običajno, čeprav sladka razvajanja niso nujno najboljši način dokazovanja ljubezni in naklonjenosti," izpostavljajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so včeraj opozorili na pomen zmernega uživanja hrane in pijače, posebno v prazničnih dneh, ko se mize običajno
image
Arhiv Večera Med prazniki si lahko privoščimo odlične obroke, a z občutkom odgovornosti in zavesti, da bi bili zdravi.

Doma narejene sladice bolj zdrave

"Nikakor ne želimo pribijati sladkorja na križ, gotovo pa obstajajo sladice, ki so boljše od drugih, in to so doma narejene sladice," pravi Andreja Širca Čampa, vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Čokoladni dedek Mraz, ki tehta 50 gramov, vsebuje 29 gramov sladkorja, kar je enako, kot če bi si kavo sladkali s šestimi vrečkami sladkorja. Veliko bolj zdrav je denimo kos pregrešno dobre domače potice, ki vsebuje le vrečko sladkorja. Andreja Širca Čampa zato svetuje, naj starši v trgovini otrokom ne kupujejo sladkih priboljškov le zato, ker doma nimajo nič posebnega zanje. Znesek za nakup priboljška naj raje vržejo v hranilnik, na koncu leta pa z zbranim denarjem pomagajo Božičku, da otroku uresniči kakšno "pametno željo".

Sladka razvajanja niso nujno najboljši način dokazovanja ljubezni in naklonjenosti
Tudi šole bi morale biti čim bolj brez sladkorja, opozori strokovnjakinja s Pediatrične klinike. "Najbolj srečni bomo, ko bodo lahko otroci z diabetesom tipa 1 v šolah uživali enako hrano kot vrstniki," pove Andreja Širca Čampa, da bo šele takrat šolska prehrana dovolj zdrava. Staršem pa polaga na srce, naj v šolah ne prosijo za hrano, ki jo otroci radi jedo, ampak naj zagovarjajo zdravo prehrano brez sladkorja. Namesto sladkih pijač naj otroci doma in v šoli pijejo nesladkan čaj ali vodo, namesto že pripravljenih krofov in rogljičkov naj jedo sladice, ki jih enkrat na teden lahko pripravijo šolske kuharice. Otroci veliko časa preživijo v šoli, nekateri tam pojedo štiri obroke dnevno, vsak dan, zato je pomembno, da je šolska prehrana karseda zdrava.
image
Profimedia Potica je gotovo manj nezdrava od tovarniških sladkarij.

Sokovi so sladkor v vodi

"Starši in stari starši lahko razvajate otroke na različne načine," izpostavlja strokovnjakinja, ki je prepričana, da otrokove ljubezni ni smiselno kupovati s sladkarijami. Bolezni zaradi prekomernega uživanja sladkorja se namreč ne izrazijo takoj, otroci zbolijo veliko kasneje, zato imajo babice in dedki srečo, da vnukov takrat, ko zbolijo zaradi napačne prehrane, ne vidijo več: "Če bi jih, nikoli ne bi kupovali toliko sladkarij zanje." Že kosmiči, ki jih običajno zajtrkujejo, običajno vsebujejo preveč sladkorja.

Nezdrava je tudi večina sokov, opozarja dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki. "Sok je sladkor v vodi, ki se tako še hitreje absorbira," pove Battelino, da se tudi zdravim ob zaužitju sokov dvigne sladkor v krvi. "Sladkor je adiktiven, zasvojljiv, povzroča ugodje, nanj se navadimo," navede zdravnik, ki predstavi še zanimive izsledke novejše kardiološke študije, v kateri so ugotovili, da velika nihanja sladkorja v krvi povzročajo upad kognitivnih sposobnosti.

Kar 97 odstotkov oglaševane hrane naj ne bi bilo zdrave

Četudi je pri nas različnim strokovnjakom uspelo zajeziti velik porast debelosti, z rezultati še vedno ne moremo biti zadovoljni, svari dr. Marjeta Tomažič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike ljubljanskega kliničnega centra. Če je hrana del nagrajevanja že pri otrocih, je to v odrasli dobi le še bolj izrazito, strokovnjakinja opaža, da je v ozadju debelosti pogosto psihična motnja, prenajedanje. Uslugo debelosti pri nas dela tudi oglaševanje, jo jezi: "V debelilnem okolju Slovenije bi radi vsaj omejili, če ne že popolnoma izključili neprimerno oglaševanje nezdrave hrane. Hrana se namreč ne oglašuje, to je reklamiranje oziroma nasilno prepričevanje." Pri nas statistik sicer nimamo, tiste iz tujine pa kažejo, da je kar 97 odstotkov reklamirane hrane nezdrave. Izjemno pomembna je preventiva, ki pa se mora začeti ne pri otrocih, temveč že pri nosečnicah, saj presežek kalorij, ki jih zaužijejo, vpliva na zdravje potomcev, pomenijo večje tveganje za debelost, srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen.

"Med prazniki želimo ljudem odlične obroke, a z občutkom odgovornosti in zavesti, da bi bili zdravi," so sklenili strokovnjaki iz ljubljanskega kliničnega centra. Kljub temu da je zdrava hrana draga, pa se da s premišljenostjo doseči ravnovesje, so prepričani. "Bogato obložene mize po ameriškem zgledu in pa tudi oglaševanje nekaterih gostiln z zrezki, ki visijo čez krožnik, so nekultura hranjenja," Tomažičeva še enkrat opozori na pravo mero.

Anketa

Kako se zaščitite pred komarji?

Sudoku