Kontrolirana izmenjava zraka: prijazna do ljudi in varčna z energijo
Prezračevalni sistemi zaradi onesnaženega zraka pozimi niso bolj obremenjeni, so pa zaradi tega bolj obremenjeni filtri. A niti to uporabnikom ne prinaša posebnega dela.
Brez kisika ni življenja. A žal marsikdo ne pomisli, kakšen zrak vdihuje, ko odpre okna: je zunanji zrak čist ali onesnažen? Zrak je še posebno onesnažen v zimskih mesecih, ko večina slovenskih mest preseže mejne vrednosti koncentracije delcev PM10, ki škodijo zdravju. Milan Kuster iz podjetja Lunos opozarja na še eno nevšečnost v naših prostorih, ki je značilna za zimski čas: zaradi nižjih temperatur je odvečna vlaga bolj problematična v hladnejših mesecih leta. Ob tem še doda, da vlago v prostoru ustvarimo s številnimi dejavnostmi: s prhanjem, sušenjem perila, kuhanjem, potenjem ... In če ne prezračujemo, se lahko pojavita tako čezmerna vlaga kot posledično plesen.
Brez vlage in neprijetnih vonjav
Vsem nevšečnostim s slabim, zatohlim in onesnaženim zrakom se izognemo s prezračevalnim sistemom. Ta omogoča neprestano svež in kakovosten zrak brez odpiranja oken, pravšnjo mero kisika in prijetne vonjave. Poleg tega odstranjuje odvečno vlago, preprečuje nastanek plesni, odstranjuje plin radon, ki lahko povzroči celo smrt (radon je najbolj nevaren na Krasu, kjer prodira iz zemlje bistveno hitreje kot v drugih delih Slovenije), in formaldehide, ki izhajajo predvsem iz novega pohištva.
V podjetju Lunos poudarijo, da so najpomembnejši sestavni del kakovostnega prezračevalnega sistema filtri za cvetni prah, zaradi katerih lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi pljuči. "Sestavljajo jih najkakovostnejši filtri, ki filtrirajo 90 odstotkov prašnih mikrodelcev, kot so cvetni prah, zunanji prah, smog in cigaretni dim."
Filtriranje smoga in cvetnega prahu
Tako smog kot cvetni prah lahko zadržijo filtri kakovostnega prezračevalnega sistema, poudarja Milan Kuster. "Stoodstotnega zagotovila, da bi bilo odstranjeno prav vse, sicer ni, ker imajo prezračevalne naprave prešibke elektromotorje oziroma filtre, ki ne zadržijo vseh delcev. Stopnja filtracije pa je odvisna tudi od zunanjega zraka: če živite na območju, kjer je zrak bolj onesnažen, priporočamo nakup filtrov, ki odstranijo več delcev. Če živite na podeželju, kjer je zrak sorazmerno čist, pa je dovolj, da si v napravo vgradite klasične filtre," še svetuje Kuster.
Decentralni sistem ima prednosti
Centralni sistem je bil do leta 2010 edina možnost, saj drugega na tržišču ni bilo, razlaga Kuster. "Mnogi lokalni prezračevalniki prezračujejo le en prostor, pa še tega ne v celoti, enote posameznih naprav med seboj niso povezane in ne komunicirajo. V razvitih državah zahodne Evrope se take enote ne uporabljajo več, saj so slabo učinkovite."
Decentralni prezračevalni sistem je v letu 2017 že predstavljal 75-odstotni delež vseh prezračevalnih sistemov. "Skoraj v celoti je izrinil centralni prezračevalni sistem zaradi številnih prednosti, med drugim zaradi nižje cene, enostavnejše vgradnje, večje učinkovitosti delovanja, manjših stroškov porabe energije, možnosti vgradnje v nove in obstoječe objekte, možnosti različnih kombinacij postavitve sistema. Poleg tega pa ni potrebno nobeno čiščenje cevi ..."
Sistem deluje 24 ur na dan
V podjetju Lunos pojasnijo, da decentralni prezračevalni sistem vse leto ohranja notranjo temperaturo prostora in skrbi za filtracijo zunanjega zraka, tako v poletnem kot zimskem času. "S kontroliranim prezračevanjem lahko 24 ur na dan poskrbimo za ustrezno izmenjavo filtriranega zraka v prostorih, da potrebe po odpiranju oken ne čutimo, saj je zrak v prostoru ob delovanju prezračevalnega sistema ves čas enake kvalitete. Prezračevalni sistem lahko upravljamo tudi tako, da čez noč v poletnih mesecih vpihujemo hladen zunanji zrak in na ta način ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopa v prostor. Pri ohlajanju prostora tako ne potrebujemo odprtih oken in dodatnih komarnikov na oknih."
Varčno z energijo
Z vgradnjo decentralnega prezračevalnega sistema omogočimo kontrolirano izmenjavo zraka - kar pomeni ne preveč in ne premalo. Pri tem ne izgubljamo energije, poskrbimo pa za zdravje stanovalcev in objekta. Če je prezračevalni sistem primerno dimenzioniran, pozimi nikakor ne bo preobremenjen. Izmenjave zraka so namreč tudi pozimi podobne kot poleti, pojasnjuje Kuster. "Da onesnaženi zrak ostane zunaj našega doma, poskrbijo ustrezni filtri, ki so vgrajeni v vseh elementih decentralnega prezračevalnega sistema. Ves zrak, ki prihaja v notranjost stavbe, gre skozi filtre, ki zadržijo umazanijo, prašne delce in podobno. V notranjost pride le čist in prefiltriran zrak."
Preprosto zimsko vzdrževanje
Filtre pozimi vzdržujemo tako, da jih pogosteje splakujemo zaradi večje onesnaženosti zraka. Kuster predlaga, da jih splakujemo na dva meseca namesto na tri ali več. To je bolj ali manj edina naša skrb glede vzdrževanja decentralnega prezračevalnega sistema. Filtre splakujemo tako, da jih enostavno speremo pod tekočo vodo in vstavimo nazaj v prezračevalni element. Kuster dodaja, da imajo trajni filtri življenjsko dobo okoli pet let. Po tem času jih zavržemo in vstavimo nove. Če pa uporabimo filtre z dodatno zaščito, ki zadržijo do 98 odstotkov vseh umazanih delcev, jih menjamo na približno tri mesece, če živimo v mestu, oziroma na pol leta, če živimo na primestni lokaciji ali na podeželju.
Baba Vanga in Nostradamus: Kaj sta napovedala za leto 2020?
Napovedi baba Vange
Slepa bolgarska prerokinja, ki se je rodila leta 1911 v Severni Makedoniji in v 86. letu starosti umrla v Sofiji, je malo pred smrtjo napovedala, da bo leto 2020 Evropi prineslo invazijo muslimanskega ekstremizma in veliko gospodarsko krizo. Njena preroška napoved je stari celini napovedala kemične napade in propad obstoja. Interpreti njenih prerokb so iz njenih napovedi razbrali prihajajoči atentat na ruskega predsednika Putina in hudo bolezen ameriškega predsednika Trumpa, ki naj bi zaradi skrivnostne bolezni oglušel, vplivala pa naj bi tudi na njegove možgane.
Vanga je pri 12 letih oslepela in kmalu začela kazati domnevno paranormalne sposobnosti. Za eno njenih najsrhljivejših napovedi velja napad na newyorška dvojčka 11. septembra 2001, ko je pred terorističnim napadom naznanila, da bosta "jekleni ptici uničili ameriški imperij za vedno". Za leto 2004 je pravilno napovedala uničujoči cunami v Aziji, leta 2020 tistemu območju napoveduje razdejanje zaradi močnega potresa s 7,5 jakostjo. Tudi Rusiji po njenih napovedih v prihajajočem letu grozi razdejanje, nanjo naj bi padel velik meteor.
Do leta 2028 naj bi svet doživel konec lakote, do leta 2256 bo človek poselil Mars, Zemlja pa do leta 2341 ne bo več naš dom. "Prihajajo težki časi. Ljudi bo delila njihova vera," je napovedala, kot pravijo njeni podporniki, ki širijo sporočila naprej. Da je čudodelna zdravilka in točna napovedalka prihodnosti, verjamejo milijoni po svetu in zato se jo je prijel vzdevek balkanski Nostredamus.
Kdo je bil Nostradamus?
Michel de Nostradame, predvsem znan kot Nostradamus, je bil znani francoski jasnovidec in zdravnik. Rodil se je leta 1503 v Provansi in umrl pri 63-ih ter si svojo smrt leta 1566 po pripovedih pravilno napovedal sam. Enako kot Vanda je tudi Nostradamus za leto 2020 svetu napovedal številne naravne katastrofe, med drugim hud potres v ZDA. Nekateri interpreti njegovih napovedi ocenjujejo, da bi ravno ta potres lahko povzročil potopitev celotne Kalifornije, kot jo je v njeni prihodnosti napovedal francoski prerok. Potresi naj bi pretili tudi Evropi, najhujši v Turčiji z jakostjo do 7,4 po Richterjevi lestvici. Grčijo in Hrvaško naj bi prizadeli naravni požari, vročinski valovi pa Portugalsko, Španijo, Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. Uničujoče poplave naj bi grozile Italiji, Češki in Veliki Britaniji, ki ji Nostradamus napoveduje novega kralja. Tako so se začele pojavljati špekulacije, ali bo Elizabeta II. umrla ali morda prestol prepustila sinu Charlesu.
Številne orkane in poplave naj bi povzročilo taljenje ledu in posledično dvig morja, saj naj bi se zaradi klimatskih sprememb odlomil del Antarktike. To naj bi povzročilo množično izseljevanje z določenih področij, milijone ljudi naj bi bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, primanjkovalo naj bi pitne vode in hrane. Nostradamus je verjel tudi v možnost vroče vojne, ki bi se lahko začela v prihajajočem letu zaradi vse manj naravnih virov in globalnega segrevanja, kot največjo grožnjo svetovnemu prebivalstvu v prihodnosti pa je napovedal teroristične in biološke napade.
