"Konec zlate dobe nemškega gospodarstva"

Darja Kocbek, 17.8.2019
David Hecker

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, trdi brexit in vladna kriza v Italiji ohlajajo nemško gospodarstvo. To bi se po prepričanju ekonomistov lahko skrčilo tudi v tretjem četrtletju.

Kitajska gospodarska rast se je v juliju zmanjšala precej bolj od pričakovanj. Rast industrijske proizvodnje je bila najnižja v zadnjih 17 letih, upočasnili pa sta se tudi rast investicij in trgovine na drobno. Ohlaja se tudi nemško gospodarstvo. Po podatkih nemškega statističnega urada se je bruto domači proizvod (BDP) po prvi oceni v letošnjem drugem četrtletju glede na predhodne tri mesece skrčil za 0,1 odstotka.

Michael Grömling z gospodarskega inštituta IW vidi razloge za padec nemškega BDP v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, zapletih pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU in vladni krizi v Italiji. Nemčija izvaža predvsem investicijske dobrine, kot so stroji in vozila, zato omenjeni dogodki na njeno gospodarstvo vplivajo bolj kot na gospodarstva drugih držav.

7,9
-odstotno rast BDP-ja beleži Vitenam na račun povečanja izvoza v ZDA in na Kitajsko

Analitik družbe ING Carsten Brzeski je za Reuters ocenil, da najnovejši podatki o krčenju BDP nedvomno pomenijo "konec zlate dobe nemškega gospodarstva". Več ekonomistov je prepričanih, da se bo nemški BDP skrčil tudi v tretjem četrtletju. Če se bo to zgodilo, bo Nemčija dokončno zdrsnila v tehnično recesijo.

Kitajsko gospodarstvo bo še pešalo

V kitajskem statističnem uradu so po objavi podatkov o najnižji rasti industrijske proizvodnje v zadnjih 17 letih navedli, da je treba "glede na zelo zapleteno zunanje okolje in vse večji pritisk na gospodarstvo na domačem terenu konsolidirati temelje za vzdržno in zdravo rast gospodarstva". Analitik iz družbe Macquarie Group v Hongkongu Larry Hu je za Reuters dejal, da kitajsko gospodarstvo potrebuje več spodbud, ker so "nasprotni vetrovi zelo močni. Gospodarstvo bo še pešalo. Politika bo v določenem trenutku morala ukrepati s spodbudami za infrastrukturo in nepremičnine. To se lahko zgodi konec leta," ocenjuje Hu.

V Washingtonu pa so očitno ugotovili, da jim trgovinska vojna s Kitajsko ne koristi. Po tem, ko je predsednik Donald Trump julija napovedal, da bodo ZDA s 1. septembrom uvedle desetodstotne carine za dodatne kitajske izdelke v skupni vrednosti 300 milijard dolarjev, so v torek iz Washingtona sporočili, da bodo njihovo uvedbo za več izdelkov preložili na 15. december. Med temi izdelki so prenosni računalniki, mobilni telefoni, igralne konzole, igrače in športni copati. To so izdelki, ki jih Američani pogosto kupijo za božična darila. Uvedba carin bi jih tako neposredno udarila po žepu. Trump je tudi priznal, da so se v Washingtonu za preložitev odločili, da bi se izognili podražitvam v času predbožičnih nakupov.

image
Robert Balen Bojan Ivanc

Upad v avtomobilski industriji
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja na upad povpraševanja v nemški avtomobilski industriji. To pripisuje slabši prodaji nemških vozil po svetu in optimiranju zalog vozil pri avtomobilskih trgovcih. In kako lahko to vpliva na slovenski izvoz v Nemčijo? Ivanc ocenjuje, da gre slaba petina celotnega izvoza v Nemčijo, četrtina od tega pa konča na drugih svetovnih trgih, zato naročila nemških podjetij ne odsevajo le povpraševanja nemških kupcev. Ivanc še meni, da je Slovenija do Nemčije najbolj izpostavljena v avtomobilski verigi, kovinski in strojni industriji. Po podatkih analitske službe GZS četrtino vsega izvoza predstavljajo cestna vozila (izvoz vozil iz Revoza in proizvajalcev avtodomov), 14 odstotkov električni stroji in oprema, 6,7 odstotka industrijski izdelki in 6,5 odstotka kovinski izdelki. (dr)

Odločitev so v Washingtonu objavili nekaj minut po tem, ko je podpredsednik kitajske vlade Liu He končal telefonski pogovor s predstavniki ameriškega ministrstva za trgovino, v katerem je obljubil, da bo Kitajska povečala uvoz ameriških kmetijskih izdelkov. Steven Englander, analitik banke Standard Chartered iz New Yorka, razlaga, da sta obe strani ugotovili, da zaostrovanje trgovinske vojne nobeni ne prinaša koristi. Za ameriško gospodarsko zbornico je dogovor o preložitvi "dobra novica za ameriška podjetja in potrošnike". Naslednji krog pogovorov med ZDA in Kitajsko je napovedan za september.

Trgovinska vojna najbolj koristi Vietnamu

Na drugi strani je münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo izračunal, da bi lahko uvedba desetodstotnih carin na kitajsko blago v vrednosti 300 milijard dolarjev ZDA in EU tudi koristila. Še več koristi bi EU imela od kitajskih povračilnih ukrepov.

Predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest je za Reuters pojasnil, da bi države EU lahko po uvedbi ameriških carin na uvoz iz Kitajske povečale izvoz v ZDA. Nemčija, ki je največje gospodarstvo v EU in največja gospodarska partnerica Slovenije, lahko računa na 94 milijonov evrov več prihodkov, vseh 28 članic EU na 1,5 milijarde evrov in ZDA 1,8 milijarde evrov. Kitajski na drugi strani grozi 24,8 milijarde evrov izgube.

Če bi Kitajska kot protiukrep uvedla desetodstotne carine na blago iz ZDA, bi se njena izguba s tem po izračunih analitikov inštituta Ifo zmanjšala na 21,6 milijarde evrov, dobiček ZDA pa bi se spremenil v izgubo 1,5 milijarde evrov. V tem primeru bi EU in njene države članice bile "tretji, ki ima od spora dveh dobiček". Nemčija v tem primeru namreč lahko računa na dobiček v višini 323 milijonov evrov, EU pa v višini 1,7 milijarde evrov.

Nekatere države pa že imajo koristi od trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Po podatkih analitikov japonske investicijske banke Nomura je na vrhu lestvice teh držav Vietnam, ki mu je BDP na račun povečanja izvoza v ZDA in na Kitajsko zrasel za 7,9 odstotka. Zelo malo koristi imajo od te vojne za zdaj evropske države.

Anketa

Se boste udeležili katerega od SPREHODOV ZA SPOMIN, ki potekajo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni (21. 9.)?

Sudoku