Komu zaupati starost?

Slavica Pičerko Peklar, 2.12.2019
Profimedia

Število vlog za sprejem v enega od več kot sto domov za starejše v Sloveniji se iz dneva v dan povečuje in se približuje številki 12 tisoč.

Že res, da vsi, ki so oddali prošnje, ne potrebujejo takojšnje namestitve, a vse pogosteje je treba pomagati "čez noč", denimo potem, ko starostnik po odpustu iz bolnišnice ne zmore več samostojno živeti niti mu ne morejo pomagati svojci. V ptujskem domu upokojencev imajo ta čas 461 vlog za sprejem v dom, v letu ali dveh naj bi svoje posteljne zmogljivosti povečali za kakih tristo postelj, a kako preživeti do takrat, se sprašujejo tako v vodstvu doma kot v centru za socialno delo in v družinah, kjer se soočajo s vprašanjem institucionalnega varstva starejših. Že res, da ptujski dom starostnikom ponuja še možnost dnevnega varstva, a tudi na tem področju so prostorsko zelo omejeni.

Velikokrat je treba ukrepati "čez noč"

V vseh slovenskih domovih za upokojence, javnih in tistih s koncesijo, ki jih je že tretjina vseh, ta čas biva blizu 21 tisoč starostnikov. Najnižja in osnovna cena, ki jo plačujejo stanovalci za dan bivanja v javnih domovih, se začne pri 17 evrih na dan in sega tja do 26 evrov. V domovih s koncesijo je najnižja cena dnevne oskrbe okoli 19 evrov in se konča pri dobrih 34 evrih. K tem cenam pa je treba prišteti dodatke, ki temeljijo na dodatni oskrbi, saj se velika večina starostnikov odloči za odhod v dom, ker sami ne morejo več poskrbeti zase in potrebujejo pomoč. In to je treba plačati.

Kot je razumeti starejše, ti v jeseni svojega življenja povečini nimajo velikih želja, poleg osnove oskrbe bi radi svoj čas preživeli v družbi domačih, prijaznih ljudi. Pričakovanja starejših so različna, kot je različno življenje nasploh, a večina jih želi v dom, ki je čim bližje njihovega doma, pa se tako v številnih občinah spogledujejo z mislijo, da bi ob vrtcu in šoli zgradili še kak manjši dom za starostnike ter tako poskrbeli za sobivanje in medgeneracijsko sodelovanje. A kaj, ko se pri nas ustavlja pri ekonomičnosti gradnje in izračuni kažejo, da gradnja doma z manj kot stotimi, še raje sto petdesetimi posteljami z ekonomskega zornega kota ni sprejemljiva. In ker denarja ni, se povečini ne gradi.

So pa to naše razhajanje med povpraševanjem in ponudbo odkrili tujci. Družba SeneCura, vodilni zasebni upravitelj domov za oskrbo in nego v Avstriji, je že odkupila Špesov dom Vojnik in dializno enoto - Center za nefrologijo in dializo HemoDial ter dom v Radencih Dosor. Po napovedih naj bi Avstrijci pri nas v prihodnjih letih zgradili pet manjših domov za starejše občane za skupno 321 stanovalcev. Ocenjena vrednost te naložbe je okoli 25 milijonov evrov. Kako se bo odzvala država, je težko napovedati, saj pretekle izkušnje s podeljevanjem koncesij niso obetajoče. A dejstvo je, da nove domove in oskrbovana stanovanja za starejše potrebujemo - in to čim prej.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku