Kompost: Kaj delamo narobe?

Miša Pušenjak, 18.11.2018
Miša Pušenjak

Če želite, da se bodo vsi ti odpadki spremenili v najboljše gnojilo za vaš vrt, potem mora biti kompostni kup plod vašega dela, na katero med spreminjanjem letnih časov ne smete pozabiti.

Ekološko vrtičkanje se je ugnezdilo v srca mnogih Slovencev, kar me zelo veseli. K ekološki pridelavi vrtnin pa sodi tudi organsko gnojenje. Mnogi se prestrašijo, češ, kaj bom pa uporabljal. Organskih gnojil je zelo veliko, hlevski gnoj in druge vrste gnoja so samo ena izmed možnosti. Običajno je to sicer vsem najbližje, saj so tako gnojili tudi naši predniki. Mnogi so presenečeni, ko jim povem, da je pravzaprav kompost še veliko boljše gnojilo kakor gnoj.

image
Miša Pušenjak V prekatu, kjer je kompost že pripravljen, lahko sadite buče, solato in še kaj.

Ni kup smeti, z njim se moramo truditi

Kompostni kup, bolje rečeno škatla, najdemo skoraj na vsakem vrtu. Vrtičkarji vedo, da je treba vse organske odpadke nekam metati, za to je seveda kompostni kup. Vendar je to tudi vse, kar po večini vedo. Navadno potem ni jasno, kaj početi s polnim košem odpadkov, ki to naj ne bi bili, kako z njimi ravnati.

image
Miša Pušenjak Dva prekata olajšata delo s kompostom.
Bitja v kompostniku niso vaši sovražniki.

Če želimo, da se bodo vsi ti odpadki spremenili v najboljše gnojilo za vaš vrt, potem mora biti kompost plod vašega dela in nanj poleti ne smete pozabiti. Jesen je tudi čas, ko odpadke na kompostu poskušamo spremeniti v odlično gojilo za vrt.

Kompostni kup se namreč sam po sebi ne spremeni v gnojilo. Poleg organskih odpadkov potrebuje še zrak, vlago in toploto. Najbolj težaven je zrak. Kompostni kupi so pogosto premokri, previsoki, zato mu kmalu zmanjka zraka.

Zelo pomembno je tudi, da ga v jeseni sestavimo, pomešamo in vsega premečemo. Kup izpraznimo, če imamo dva prekata komposta, je delo lažje. Prvega spraznimo in kompost, ki je v njem že narejen, uporabimo na vrtu. Zdaj imamo prazen prostor. Lahko pričnemo zlagati organske odpadke, ki so se nabrali čez leto. Če nimate dveh prekatov, je treba kup najprej izprazniti. Pripravimo si tudi nekaj hlevskega gnoja. Lahko je svež, bolje pa je, da je star vsaj tri, štiri mesece.

image
Miša Pušenjak Kompost postavite v senci.

Za delo vedno izberemo sončen, miren dan brez vetra. Po možnosti naj bo to še v oktobru, ko so temperature vsaj nad 15 °C, zaželeno je okoli 18 °C. Tako vreme smo žal zamudili, a nič zato, je pa zdaj listja več. Vetra pa se izogibajte. V vetru ali pri zelo nizkih jesenskih temperaturah lahko propade veliko mikroorganizmov, ki so v kupu že pričeli svoje delo.

Kako zložimo najboljšega

Pričnemo z drenažno plastjo, ki bo zračila kompost. Nato na dno kompostnika zložimo porezane večje in debelejše veje. Uporabimo lahko tudi debelejša stebla večjih enoletnic, kot so sončnice, ščiri in podobno. Dobro jih je grobo zdrobiti z drobilnikom komposta. Vendar naj bodo veje samo grobo zdrobljene, saj služijo tudi kot drenažna plast, da bo odvečna voda ob močnejših padavinah odtekala iz kupa. Obenem bo omogočala kroženje zraka po njem.

Nadaljujemo s plastjo odpadkov, ki smo jih v kompostnem kupu zbirali čez poletje, nanjo naložimo plast že preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Nadaljujemo s plastjo sena, pokošene trave, listja, kar pač imamo, lahko spet dodamo tanko plast gnoja, nato nanjo naložimo plast organskega materiala s komposta in tako naprej. Plasti naj bodo narahlo naložene, če so odpadki preveliki, jih pred tem zdrobimo, vendar ne preveč. Vedno naj se menjujejo rastlinski in živalski ostanki ali namesto njih tanjša plast preperelega komposta. Ta plast bo zagotovila dovolj mikrobov, ki bodo hitro pričeli delo, pa tudi potreben dušik - hrano za te delavce. Rastlinski ostanki pa zagotavljajo dovolj ogljika - ta pomeni energijo za naše neutrudne delavce.

Vmes lahko naložimo tudi kakšno plast dobre humozne vrtne zemlje - namesto komposta ali gnoja.

Mnogi mi prestrašeno pripovedujejo: sem prekopal kompost, pa sem našel tako in tako in tako žival. Vsaka ima v kompostnem kupu svoje mesto. Zato naj vas življenje in mrgolenje v kupu ne motita. Je pa smiselno, da kompost pred uporabo presejemo, tako kot se seje pesek skozi grobo mrežo. Grobi del komposta pustimo v kompostnem kupu kot pospeševalec kompostiranja, fini del pa uporabimo za gnojenje. V grobem delu bo ostala tudi večina deževnikov, ogrcev, gosenic …, skratka vsega, kar mogoče občasno res lahko pomeni nevarnost na vrtu, v kompostu pa je samo eden izmed delavcev, ki organsko maso spreminjajo spet v hrano za rastline. Kompost je nepogrešljiv del ekološkega vrta, naj vam dobro služi.
Pomembna enota ekološkega vrta

Pepel naj vedno sledi plasti hlevskega gnoja ali zelo vlažnih rastlinskih ostankov - na primer sveže pokošene trave ali pograbljanega listja, če je močno vlažno. Plasti naj ne bodo predebele, okoli 20 cm naj bo debela posamezna plast. Ko naložimo plasti dovolj visoko, ne pozabite, največ 150 cm visoko je primerno za dovolj zračen kompost, vse skupaj pokrijemo z debelejšo plastjo slame, sena ali listja. Kup naj bo na koncu nekoliko naložen na vrh, na sredini višji kot ob straneh. Tudi zaščito naložimo okoli kupa tako, da bo voda po njej odtekala. Nikakor se ne sme na sredini kupa narediti vdolbina, kjer se bo voda zadrževala.

Ne sme biti na soncu

Kompostni kup mora biti za pravilen potek razpadanja (ne gnitja) organske snovi zračen in hkrati primerno vlažen. Zato mora biti v senci, saj je poletno pripekanje sončnih žarkov zanj lahko uničujoče. Če v kupu zmanjka vlage, propadejo vsi mikroorganizmi, ki so odgovorni za pravilno razgradnjo organske mase.

Te mikroorganizme moramo zavarovati pred številnimi vremenskimi, klimatskimi tegobami. Posebno dandanes, ko so poletne nevihte vse hujše, veter vedno močnejši, zimski mraz pa pride ali tudi ne, je to še bolj pomembno.

Mesto za kompost mora biti zasenčeno, da komposta ne izsušuje in pregreva vroče sonce. Prav tako mora biti zavarovano pred močnimi vetrovi, ki kompost še dodatno in zelo hitro izsušijo. Na vrtu si izberemo kakšno večje drevo in zavetje okrasnih grmov. Namesto grmovnic pa lahko kompost varujejo koristne rastline, kot so visoki fižol izmenično s sladko koruzo, robide na visoki opori, ribezovi grmički in podobno. Lahko postavimo tudi ogrodje in nanj napeljemo lepe plezajoče okrasne rastline, enoletnice ali trajnice. Tudi okrasne in jedilne buče ali celo kumare bodo primerno zavetje za kompostni kup v poletni vročini.

Ne suh in ne moker

Kompostni material mora biti ves čas tako vlažen, da se sprijema, iz njega pa ob stisku v pesti ne sme teči. Izsuševanje preprečimo najprej tako, da je kup vedno dodatno prekrit z ustreznim senčnim materialom - vejami, koruznico, smrečjem, lesenim prepustnim pokrovom, deskami, nikakor pa ne s folijo. Če mislite, da je presuh, ga je treba zaliti.

Seveda ne sme biti suh, vendar je treba vedeti, da vsi mikrobi, ki so naši pridni delavci na kompostu, za svoj obstoj potrebujejo tudi zrak. Zato moramo poskrbeti, da bo kompostni kup tudi ves čas zračen. Temu služi prej omenjena drenaža. Plasti, ki jih nalagamo, ne smejo biti nikoli predebele. Kup vsaj enkrat poleti prezračimo. To naredimo tako, da z grabljami navzdignemo ves material, tudi tistega pri dnu, in ga poskušamo po najboljših močeh premešati. Če se začne iz kompostnika širiti vonj po gnilem, je skrajni čas, da se lotite dela.

Nikakor ga ne zdravimo z nasutjem apna ali njemu podobnih pripravkov. Zelo zanimiv se mi je zdel predlog, ki sem ga pred leti našla na internetu. Že med nalaganjem plasti naj bi mednje vsakih pol metra položili dve daljši palici, ki bi gledali iz kompostnika, kupa. Enkrat na mesec najmočnejša člana družine primeta ti dve palici vsak na svoji strani in čim bolj pretreseta. Enostavno – če kup ni prevelik, predvsem pa, če smo poskrbeli, da vanj ni preveč zatekala padavinska voda.

Za konec: kompostni kup je vedno prekrit z ustreznim materialom, ki je po možnosti naložen tako, da je na sredini višji, ob straneh pa nižji, da padavinska voda po večini z njega odteče.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku