Kolumna: Pozeba in mi

Andrej Velkavrh, meteorolog, 18.3.2019
Sašo Bizjak

Vremenu pripisovati neke namene je nesmiselno, razmišlja Andrej Velkavrh.

Pa jo bomo dobili. Ohladitev in mogoče ponekod tudi pozebo namreč. Seveda je zdaj lahko biti pameten in modro kimati, češ, kadar je spomladi prehitro toplo, bomo to kasneje plačali. Ampak pri vremenu ni vedno tako. Včasih jo poceni odnesemo. Tu ni pravičnosti, je le večja ali manjša verjetnost za take dogodke. Naravni procesi pač ne poznajo čustev. Kot se nam morda zdi kruto, ko lev ubije gazelo ali ris srno, je morda kruto, ko pomladna zmrzal zdesetka ali povsem uniči pridelek sadja. Ampak vremenu pripisovati neke namene je nesmiselno. In škoda, ki s tem nastane, je seveda pač le škoda za nas, ki si pridelujemo
image
Sašo Bizjak Kruto je, ko pomladna zmrzal zdesetka ali povsem uniči pridelek sadja. 

Če še enkrat preberete prejšnji stavek, če ga pazljivo preberete in razmislite o njegovem pomenu, vam bo morda zvenel malo tuje. Ali res pridelujemo hrano za svoje preživetje? Mi, v tej naši bolj ali manj bogati družbi najbrž na hrano ne gledamo več kot na neko preživetveno nujo, ampak jo obravnavamo kot vsakodnevno dejstvo, do katerega imamo skoraj neomejen pristop. "Kaj bom danes jedel? Kaj bomo kuhali za kosilo? Ali gremo na tortice? Ali bi malo vina zraven kosila ali morda raje pivo, sok, no, tudi vodo?" Bolj ali manj je postala hrana le vprašanje naše izbire. Koliko časa se več ne sprašujemo: "Ali bom danes dobil kaj hrane? Ali se bom danes lahko vsaj najedel?" Hrana ni več stvar preživetja, zadostitve potreb našega organizma, da preživi, da dobi energijo za delo, šport in še kaj, ampak je postala stvar uživanja (seveda je tudi pri nas, žal, vse več ljudi, ki jim hrana ni več samoumevna dobrina, še več pa je takih drugod po svetu). Pridelamo jo preveč za nas, pa čeprav je Slovenija daleč od samooskrbnosti. Nam jo pa rade volje prodajajo od drugod. Ampak hrane je, na primer, v Evropi, preveč za Evropejce. Če kje udari suša, se zaloge napolnijo z drugega konca celine in obratno. Pa vendar hrano pridelujemo na način, ki je vse prej kot naravi prijazen. Uničuje nam ozračje, vodo, tla. Če bi nas gledal kdo z drugega planeta, bi verjetno rekel, da smo neumni, da ne rečem nori. Ko bi vsaj presežke dajali ljudem, ki hrane nimajo. A ekonomija tega ne dovoli, pa tudi res je vprašanje, kakšne bi bile posledice. To zagotovo ni pravi način pomoči, razen za enkratne, izjemne primere, ko naravne nesreče uničijo pridelke.

Hrana je postala tako poceni, da jo mečemo v smeti. Izčrpavamo krave, da nam vsaka da ne vem koliko litrov mleka, uboge krave pa zato živijo nekaj let, nato pa jih dobesedno zavržemo. Gnojimo in škropimo posevke, da na kvadratnem metru zraste čim več, potem pa, ne vem, morda dvajset, trideset odstotkov tega zavržemo. In pri tem smo porabili veliko energije, ki je šla dobesedno v zrak. Še imamo veliko rezerv pri porabi energije že samo pri pridelavi hrane!

image
”Vremenu pripisovati neke namene je nesmiselno.”
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku