Kolumna: Komar je mrtev

Aljoša Stojič, 26.11.2018
Andrej Petelinšek

Konec toplih novembrskih noči.

Sneg nas nikoli ne preseneti, se je na Valu 202 pohvalil šofer snežnega pluga. Ima prav, presenečeni smo vsi drugi. Otroci se ga razveselijo kot prve čokolade (Sneži, sneži!), starejši med vožnjo v službo preklinjajo vse po spisku, ker se je na cesto zalepil centimeter snega, še bolj starejši se jezijo na župana, ker jim ni zloščil poti do štacune in so zato v smrtni nevarnosti zaradi dveh svežih žemljic.

"Petnajstega novembra sem ponoči prižigal luč in lovil komarja, ker me je na štirih mestih popikal do kolena"

A v torek bi se lahko vsi skupaj nekomu raje zahvalili, da nam je poslal prvo pošiljko snežink, s tem nam je sporočil, da je babjega poletja nepreklicno konec. A ste opazili, da se med sneženjem lažje diha? In glava manj boli. Še moj pes je takoj, ko se je temperatura spustila k ničli, začel migati z repom, kot da je božič; gotovo še zdaj maha z njim. Narava mu ni namenila črnega kožuha, da bi sopihal na poznojesenski pripeki.

Na dan reformacije smo se v kopalkah na ležalnikih sončili v Krapinskih Toplicah - ob zunanjem bazenu! Mimogrede, v te znane zagorske toplice sem se vrnil po "sto letih"; nazadnje sem se tam kopal kot otrok, ko so bazen v ptujskih toplicah šele opremljali z novimi ploščicami. In ne mimogrede: glede čistoče, urejenosti in cene vstopnic se lahko naše spoštovane, vsepovprek čislane terme skrijejo v mišjo luknjo.

Petnajstega novembra sem ponoči prižigal luč in lovil komarja, ker me je na štirih mestih popikal do kolena; kot bi bil stanoval v Kartumu, na sotočju Belega in Modrega Nila, kjer malarijo izgovarjajo tako pogosto kot dober dan. Ne, to vreme ni več normalno, sem govoril sebi in drugim. In smo se vsi skupaj vprašali, kaj je danes sploh še normalno.

Petnajstega je k sreči bila plača, a za mnoge delavce niti ta ni več samoumevna. In na ta dan sem na vrtu uzrl cvetočo jagodo, ki ni čakala na maj. Tudi ognjiči so na novo pognali iz zemlje in se važili, kot da bodo zasijali za samega dedka Mraza. Brokoli se je še kar širil in širil, kot da je sredi tople avstralske pomladi. Res, hvala bogu, da jih ni več: belo-rumenih cvetočih jagod, krvavega komarja in temno zelenega brokolija. Narava naj bo odeta v belo, to je pozimi normalno - kot siva kučma in bela brada.

image
Andrej Petelinšek
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku