Kolumna: Kako smo Slovenci postali to, kar smo

Bojan Tomažič, 8.9.2019
Andrej Petelinšek

Stari Slovani so obdelovali polje, redili živino in gojili čebele. "Prvi so poznali plug. Pečali pa so se tudi z obrtom. Sloveli so za dobre strojarje in tkalce. Bili so zelo gostoljubni. Potnika so sprejeli prijazno, ga pogostili in ga zaradi varnosti spremljali do bližnjega sela."

Tako je Janko Evangelist Polak leta 1932 v šolskem učbeniku Zgodovina za 3. razred osnovnih šol opisoval zgodovino Slovencev. "Naši predniki so po veri bili pogani," je poudaril, "oboževali so prirodo. Ločili so dobra in hudobna bitja. Dobra bitja so imenovali bogove, hudobna pa bese. Bogovi so bili močnejši od besov. Najvišji bog je bil Svarog ali Perun. On je ustvaril nebo in zemljo, svetlobo in toploto, blisk in grom. Njegovi sinovi so bili: Daždbog ali Sonce, Mesec in Ogenj. Vesna je bila boginja pomladi, Živa rodovitnosti, Morana zime in smrti, Triglav je bil bog zemlje, morja in zraka, Radegost gostoljubnosti in Kurent razbrzdanosti. Manjši od bogov so bili vile, rojenice, škrati in more. Radegostov praznik je bil jeseni, Kurentov v času našega predpusta, Morane, ko se je začela zima, in Vesne, ko je skopnel sneg in se je začelo buditi novo življenje. "O kresu je bil praznik Sonca in Ognja, katerim na čast so zažigali kresove. Največji praznik Starih Slovanov je bil o zimskem kresu ali sedanjem božiču."

Kaj je napotilo Slovene, da so začeli siliti na jug in zahod, ni znano. "Menda jim je bila domovina pretesna ali so jih prisilili drugi narodi k selitvi. Najprej so začeli Sloveni siliti čez Dunav na grško ozemlje. To so bili oni Sloveni, ki jih imenujemo danes Hrvate, Srbe in Bolgare. Pozneje so začeli siliti v gorate alpske dežele, to so današnji Slovenci." Na svojih pohodih so se družili z Obri, ki so tudi živeli pod Karpati. Ko so odšli Langobardi iz vzhodnih alpskih dežel v Italijo in so bile te dežele brez vladarja, so jih skupaj zasedli. "Sloveni so bili hude boje, ki so trajali več desetletij in izrinili in pregnali rimsko ljudstvo, ki je tu stanovalo vzajemno s prvotnimi prebivalci teh krajev, Iliri in Kelti. Tudi z Nemci, ki so silili v te kraje z Bavarskega, so bojevali hude boje. Na teh bojevitih pohodih so požgali in razrušili mesta in zatrli vse sledove krščanstva. Zasedli so dolino reke Save z vsemi njenimi pritoki, prodrli ob Dravi in Muri daleč v sedanjo republiko Avstrijo, postali mejaši Čehom in se razlili tudi proti jugu do Jadranskega morja in daleč tja v Furlansko ravan in hribovje." Prvotne prebivalce so zasužnjili. Slovani so bili razdrobljeni in so se težko branili. "Sorodnost jezika med Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari in skoro istočasno preseljevanje pa nam kaže, da so en narod vsi oni, ki bivajo od reke Rabe do Jadranskega morja in od Soče do Egejskega in Črnega morja." Kralj Samo je po bojih, v katerih je bil uspešen, ustanovil veliko državo, ki je objemala Čehe, Polabske Srbe in del Jugoslovanov do Jadranskega morja. Dokler je živel Samo, so bili Slovenci močni in so strahovali svoje sovražnike. "Po smrti Samovi so se ločili od Čehov in Polabskih Srbov ter so postali zopet sami svoji." Zaradi napadov Obrov so morali slovenski knezi prositi za pomoč (to je prvi storil Borut) Nemce. "Za časa kneza Boruta se je začela krščanska vera med Slovenci hitreje širiti. Toda odpor proti novi veri je bil med Slovenci velik. Sosebno so se upirali Slovenci, živeči po nekdanji Štajerski in sedanjem Medmurju in Prekmurju. Ko pa je zavladal med Nemci Karel Veliki, so Slovenci še sicer imeli svoje kneze, a so bili povsem odvisni od Nemcev. Svoboda Slovencev je umirala in končno umrla popolnoma. Iz smrtnega sna jo je vzdramil šele srečni konec strašne svetovne vojne." Tako o prvih osvobajanjih Slovencev učbenik izpred 87 leti. Še vse velja tako in zakaj ne?

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku