Količina plastičnih odpadkov v oceanih naj bi se v prihodnjih 20 letih potrojila

ZUR, 2.8.2020
Profimedia

Znanstveniki napovedujejo povečanje količine plastike, kar lahko omilijo samo drastični ukrepi vlad držav v razvoju in alternativni materiali.

Količina plastičnih odpadkov v oceanih naj bi se v naslednjih 20 letih po napovedih raziskovalcev skoraj potrojila. Vlade bi lahko z ukrepi, kot sta omejitev prodaje in uporabe izdelkov iz plastike ter iskanje alternativnih materialov, močno zmanjšale onesnaževanje s plastiko. A tudi če bi sprejele vse najpomembnejše ukrepe, bi se količina odpadkov zmanjšala za manj kot polovico, dokazujejo analize.

Devet milijonov ton plastike ali več konča vsako leto v svetovnih morjih

Vsako leto konča v oceanih okrog osem milijonov ton plastike, realna številka je več kot enajst milijonov ton, piše v članku, objavljenem v reviji Science. Če se bo sedanji trend onesnaževanja nadaljeval, bo količina odpadkov v morjih do leta 2040 narasla na kar 29 milijonov ton, kar pomeni 50 kilogramov plastike na vsak kilometer obale. Z vsemi prizadevanji vlad bi nam v dvajsetih letih uspelo to količino zmanjšati za samo sedem odstotkov. V eni najbolj poglobljenih analiz, opravljenih do zdaj, so znanstveniki razkrili uničujoč vpliv naše odvisnosti od plastike. Problem je toliko večji, ker plastika, ki konča v oceanih, ostane tam za vedno in razpada v mikroplastiko, ki povzroča druge težave, prizadevanja za čiščenje odpadkov iz oceanov pa do zdaj niso imela velikega učinka. Po mnenju raziskovalcev bi lahko zmanjšali količino odpadkov samo drastični ukrepi: izboljšan sistem zbiranja odpadkov, zlasti v državah v razvoju, recikliranje večje količine odpadkov in vlaganja v alternativne materiale, s katerimi bi nadomestili plastiko.

image
Profimedia Plastika, ki konča v oceanih, ostane tam za vedno in razpada v mikroplastiko, ki povzroča druge težave.

Za vse našteto bi v prihodnjih petih letih potrebovali okrog 150 milijard dolarjev, a hkrati bi prihranili okrog 70 milijard v primerjavi s 670 milijardami dolarjev stroškov, ki jih bodo imele vlade do leta 2040 zaradi neučinkovitega ravnanja z odpadki, obenem pa bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in ustvarili kar 700 tisoč novih delovnih mest.

Simon Reddy, mednarodni direktor pri organizaciji Pew Charitable Trusts in vodja raziskave, ob tem pravi: "Vse pobude zelo malo vplivajo. Čudežne formule, ki bi jo enostavno uporabili, ni, potrebujemo inovacije in spremembe sistemov. Vlade bi morale preoblikovati načine ravnanja z odpadki in preučiti možnosti izdelave novih izdelkov iz reciklirane plastike. Ukrepati moramo takoj, saj je treba preprečiti, da plastika sploh konča v morju." Reddy je vlade in vlagatelje že pozval, naj omejijo načrtovano širitev proizvodnje plastike. "Brez tega ukrepa lahko dobava velikih količin neobdelane poceni plastike na tržišče spodkopava vsa prizadevanja in ekonomsko ogrozi procese recikliranja."

Ravnanje z odpadki je pogosto zanemarjeno področje v državah v razvoju, kjer je prepuščeno neformalnim zbiralcem odpadkov. Ti so zaslužni za kar 60 odstotkov reciklirane plastike, njihov prispevek k preprečevanju onesnaževanja pa je v veliki meri nepriznan in premalo cenjen, je prepričan Reddy. Pri svojem delu so izpostavljeni onesnaženju in drugim nevarnostim, plačani pa so po teži zbranega materiala, zato plastika ni njihova prioriteta. Raziskava, pri kateri so sodelovali akademiki z univerz Oxford in Leeds ter skupina 17 strokovnjakov, pa v svojo oceno stanja ni vključila morebitnega povečanja količine plastičnih odpadkov, ki so posledica pandemije zaradi novega koronavirusa, zato je lahko stanje še veliko bolj zastrašujoče.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku