Knjiga za otroke in starejše: Sončni vitamin

Bojan Tomažič, 17.8.2019
Pixabay

Sonce nam pošilja nevidne žarke, s pomočjo katerih se nam pod kožo ustvarja prav poseben vitamin - sončni vitamin.

Ivan Soče je napisal pripovedko za otroke z naslovom Sončni vitaminček (ilustracije je naredila Anja Petrarca), ki bi jo morali prebrati tudi starejši. Na travi, obsijani s soncem se igrata petletni Filip in triletna Lora, pridruži se jima dedek Ivan. Pogovarjajo se o soncu in sončkih. Dedek pove, da brez Sonca na Zemlji ne bi bilo svetlobe, da v temi rastline ne bi rasle, živali in ljudje ne bi imeli hrane. "Brez sonca ne bi mogli živeti, težave nastopijo tudi, ko ga ni dovolj. Pozimi ga skoraj ni, spomladi in v jeseni se pogosto skriva za oblaki, medtem ko se poleti ni skrivamo pred njim. To za naše zdravje ni dobro," razlaga.

Sonce nam pošilja nevidne žarke, s pomočjo katerih se nam pod kožo ustvarja prav poseben vitamin - sončni vitamin. Seveda, če smo mu dovolj časa izpostavljeni. Vse druge vitamine vsebujejo rastline, zato moramo za zdravje jesti veliko zelenjave in sadja. Sončnega vitamina D pa v sadju in zelenjavi ni, tvori ga naše telo, če neposredno na kožo posijejo sončni žarki. "Takrat, ko je senca kratka, ker če je dolga, sonce ni dovolj močno, da bi ga bilo dovolj za tvorbo sončnega vitamina." Deset ali dvajset minut vsak dan, odvisno od tega, kako močno je sonce, je dovolj, potem je treba v senco, se obleči ali kako drugače zaščititi kožo.

Naužijmo se vitamina D

Da dojenčkov ne smemo sončiti, ker imajo preobčutljivo kožo, bolj ali manj vemo. Če bi jih, bi lahko dobili opekline, in četudi bi bili na soncu, se pod njihovo kožo ne bi tvoril sončni vitamin. V tistem obdobju, ko je koža pretanka in prenežna za sonce, dojenček z materinim mlekom ne dobi dovolj vitamina, če ga mati ne užije več prek kapljic ali pršil; včasih so otrokom dajali ribje olje. Tisti otroci, ki imajo dovolj sončnega vitamina, nimajo krhkih kosti. Enako velja za starejše, za nas ima knjiga za otroke tudi dodatek. "Zgodba o sončnem vitaminu je opozorilo o resni zdravstveni težavi, ki jo ima veliko otrok in odraslih: o pomanjkanju vitamina D. Njeno sporočilo je, da je naše zdravje odvisno od nas samih." Najpogostejši in najmogočnejši vzrok vseh bolezni in vsega trpljenja je neznanje, opomni Soče. S hrano lahko pridobimo le nekaj odstotkov potrebne količine vitamina D. Od oktobra do aprila sončni žarki padajo pod zelo neugodnim kotom in torej tudi sončenje ni dovolj. Zdravila, cepiva in vnetja v telesu zmanjšujejo količino vitamina. Debelost zmanjšuje razpoložljivost vitamina D, s starostjo ga, zaradi slabe kakovosti kože, tvorimo manj. Vitamin je torej treba dodajati, z razpršilom in kapljicami, včasih so pili ribje olje.

Vpliv vitamina D na zdravje kosti je dolgo veljal za edino korist, čeprav neposredno in posredno vpliva na delovanje vseh organov, piše. Zelo pomemben je, ker skrbi za učinkovitost imunskega sistema, ima pomembno vlogo pri razvoju možganov in nevrološkem delovanju. Soče v knjigi povzame še misel ameriškega endokrinologa, dr. Michaela Holicka, ki se je specializiral za raziskovanje učinkovanja vitamina D: "Če bi moral izbrati eno čudežno reč za preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni, od bolezni srca, vseh vrst raka, kapi, nalezljivih bolezni, gripe, tuberkuloze, diabetesa do demence, depresije, nespečnosti, mišične šibkosti, bolečin, fibromialgije, osteoartritisa, revmatoidnega artritisa, osteoporoze, psoriaze, multiple skleroze in hipertenzije, bi to bil - vitamin D." Naužijmo se torej zdravilnega vitamina, ko ga je dovolj (in tudi takrat, ko ga ni), ker ni dobro, če manjka.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku