Kje v Evropi imajo najvišje pokojnine?

seniorji.info, 10.9.2018
Profimedia

Ko se danes v Sloveniji upokojuje moški s povprečno plačo in polno delovno dobo, torej po 40 letih dela, mora računati, da se mu bo življenje precej spremenilo. Dobival bo le še okrog 59 odstotkov svoje plače. Če se ozremo po drugih v Evropi, bi še nižjo pokojnino, okrog 57 odstotkov povprečne plače, imel denimo v Nemčiji, kjer so se pred leti odločili poleg državnega pokojninskega sklada vlagati tudi v zasebne. Drugod pa občutneje več.

V sosednji Avstriji, ki ima prav tako Bismarckov pokojninski sistem, vendar je ubrala drugačno pot kot Nemčija - krepi javni pokojninski sklad -, povprečna pokojnina znaša 89 odstotkov povprečne plače. A Avstrija je po podatkih OECD med evropskimi državami šele na tretjem mestu po radodarnosti do svojih upokojencev.

Vodi Nizozemska, kjer povprečna pokojnina niti malo ne zaostaja za povprečno plačo in kjer se upokojujejo pri 67 letih, vendar je treba dodati, da je na Nizozemskem v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 90 odstotkov zaposlenih. Tudi sosedje Madžari se ne morejo pritoževati, kar zadeva odmerni odstotek za pokojnino. Njihova povprečna pokojnina znaša 94,4 odstotkov povprečne plače, upokojijo pa se lahko pri 65 letih. Pokojninsko lestvico nadaljuje Slovaška. Povprečna pokojnina znaša 86,1 odstotkov povprečne plače, ljudje lahko gredo v pokoj pri 67 letih. Med bolj pokojninsko radodarnimi je tudi Danska, kjer povprečna pokojnina znaša 82,4 odstotka povprečne plače, ljudje pa se upokojujejo prav tako šele pri 67 letih. Lestvico najugodnejših zaključuje Italija. Povprečna pokojnina znaša 82 odstotkov povprečne plače, starostna meja za upokojitev pa je 67 let. Najmanj pa se splača postati upokojenec na Irskem in v Veliki Britaniji, saj lahko računate na le 52,2 oziroma 48 odstotkov svoje plače in to šele pri 68. letu starosti.

Povprečje vseh pokojnin v Sloveniji je malce več kot 600 evrov.

Razlog za nizke pokojnine v Sloveniji torej niso zgolj nizke plače in staranje prebivalstva (starajo se tudi Avstrijci) - torej neugodnega razmerja med tistimi, ki delajo, in upokojenimi, ampak tudi v (ne)radodarnost pokojninskega sistema. Navsezadnje sicer bogatejša Avstrija, ki ima najbolj primerljiv pokojninski sistem s Slovenijo, za pokojnine namenja 13,5 odstotka BDP, Slovenija 10,9.

Povprečna pokojnina v Sloveniji

V Sloveniji je danes povprečna pokojnina po 40 letih dela nekaj več kot 800 evrov, povprečje vseh pokojnin pa le malce več kot 600 evrov. Tam pri pragu revščine. Če k temu dodamo podatek, da več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino, nižjo od praga revščine, med njimi sta kar dve tretjini žensk, je jasno, zakaj se po revščini starejših od 65 let uvrščamo na nič kaj slavno tretje mesto med članicami EU.

Iz nizkih plač nizke pokojnine

Višina pokojnine je odvisna od višine plače. Če pogledamo strukturo slovenskih plač, ugotovimo, da je kar 66 odstotkov vseh plač pod povprečjem. Nizke plače pa pomenijo na stara leta tudi nizke pokojnine. Sicer pa je pokojninski sistem odvisen od dveh dejavnikov, od trga dela in seveda tudi od demografske situacije v državi. Pokojninski sistem je zrcalo razmer na trgu dela. Kadar so gospodarske razmere dobre, gre bolje tudi pokojninski blagajni, saj je več ljudi zaposlenih in več ljudi vplačuje prispevke. Odkar imamo v Sloveniji gospodarsko rast, več zaposlenih in manj brezposelnih, se to pozna tudi v pokojninski blagajni. Ta je v zadnjih dveh letih v boljšem finančnem položaju. Podatki kažejo, da je bilo lani zbranih dobrih 75 odstotkov potrebnega denarja za izplačilo pokojnin, ker je vanjo plačevalo več zavarovancev. Seveda pa so tudi prispevki višji, če so plače višje.

Manj obetavne so demografske napovedi
V prihodnjih 20 letih se bo demografska podoba slovenske družbe precej spremenila. Imeli bomo 10.000 manj mladih, 150.000 manj delovno aktivnih in kar 180.000 več starejših. Povedano drugače, že kmalu se bomo v Sloveniji morali soočiti s situacijo, ko bomo imeli več upokojencev kot zavarovancev. Torej več tistih, ki računajo na dostojno pokojnino od vplačanih prispevkov, kot tistih, ki bodo za te pokojnine delali oziroma vplačevali prispevke. Ob tem se seveda zastavlja zelo resno vprašanje, kje bomo vzeli denar za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku